Politika nad film in knjigo

V imenu varčevanja in racionalizacije ne bo več urada za enake možnosti, urada za verske skupnosti, urada za narodnosti in službe vlade za podnebne spremembe. To je šele začetek. Minister mnogih kvalitet Žiga Turk je napovedal ukinitev dveh samostojnih agencij: Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Po njegovih besedah naj bi bilo v državi preveč fikusov, tajnic in direktorjev. Dokončna odločitev še ni sprejeta, a minister vseeno vztraja pri besedah o ukinjanju (domnevno) nepotrebnih posrednikov.

Govor o fikusih in tajnicah je seveda demagogija. Če bi bili ti dve agenciji res le potrata, bi moder minister naredil analizo dela, napovedal, kako ju izboljšati, pripravil zakonodajne rešitve in ju na podlagi strokovnih argumentov morda tudi ukinil. Tega ni storil. So pa zato zaradi napovedane ukinitve protestirali posamezniki iz filmske stroke, pisatelji in drugi, ki bolje kot minister poznajo področje filma in založništva. Film in knjiga sta namreč s samostojnimi agencijami pridobila večjo strokovno avtonomnost in politično neodvisnost, kot ju bosta imela, če bo nad njima neposredno bdela ministrova roka. Za ustanovitev javne agencije za knjige sta se recimo nekoč zavzemala nekdanja ministra desnih vlad Rudi Šeligo in Vasko Simoniti. Prav tako ima velika večina držav EU na področju filma podobne samostojne filmske institucije.

Če ministra pri napovedanem ukinjanju ne vodijo strokovni argumenti, so lahko ti politični. Mogoče želi minister z ukinjanjem „nepotrebnih“ agenciji javnosti pokazati, kako se varčuje na hrbtih kulturnikov, mogoče v svoji želji po učinkovitosti preveč govori in premalo razmišlja. Lahko pa so razlogi čisto konkretni. Javna agencija za knjigo toži Novo revijo, ker naj ta ne bi izvedla odobrenega in financiranega knjižnega programa. Agencija želi od Nove revije izterjati 280.000 evrov, te dni pa je na sodišču napovedana mediacija. Podobno „politično sporen“ bi lahko bil Slovenski filmski center. Ta je sofinanciral film Dolge počitnice, ki govori o izbrisanih in o njihovih tragičnih zgodbah. V nastajanju je tudi dokumentarec Jaz sem Janez Janša, v katerem je predstavljena zgodba o preimenovanju treh slovenskih umetnikov. Filma vladnim politikom nista najbolj všeč.

Če bo vlada res ukinila obe agenciji, ne bo privarčevala skoraj ničesar, direktorja bosta izgubila službi, dobra deseterica ljudi, ki je zaposlena na obeh agencijah, pa bo delala znotraj ministrstva. A vlada bo z ukinitvijo neodvisnih agenciji pridobila nekaj drugega. Lažje bo nadzirala, katere knjige in kakšne filme naj sofinancira država. V imenu racionalizacije se povečuje neposredna moč oblasti.

„Priča smo nesprejemljivemu rušenju infrastrukture na področju kulture, knjige, filma ... in oblastnemu plenjenju tako realnega kot simbolnega kapitala te države,“ je v javnem pismu zapisal pisatelj Vlado Žabot. „To počnejo ljudje, ki v slovenski kulturi nimajo nikakršnega ugleda in nikakršnih referenc. Ki področja ne poznajo. Vodi pa jih sla po kapitalu in oblasti.“

Racionalizacija pa se je šele začela in po kulturi bodo gotovo prišli na vrsti tudi drugi.