Stanka Prodnik

6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  TV

Tekma proti dnu

V nedeljo smo v vseh informativnih oddajah gledali neštetokrat ponovljene posnetke nasilja na katalonskem referendumu, nato pa še Dimitrija Rupla, ki jih je kar se da državotvorno raztolmačil. Zato smo se prav razveselili Fokusa, ki je velikokrat edina smiselna stvar, ki nam jo konec tedna ponudi Poptevejev informativni program. Tokrat so pripravili prispevek o ženskah v znanosti in stereotipih, ki jim stojijo na poti.

Drobižki

Če si hočete malce odpočiti od vse preveč vsiljivih, posiljenih in izumetničenih dialogov, potem si poglejte francoskega Umetnika in špansko Sneguljčico, ki sta brez dialogov, toda pravo odrešitev ponujajo francoski Drobižki – končno animirani film brez dialogov.

Vedno manj

Ministrstvo za kulturo je upoštevalo pritožbe, ki so jih nekateri najvidnejši kulturni producenti poslali na sklep komisije, ki je odločala o sofinanciranju projektov za obdobje 2014–2017. Mini teater je tako dobil deset tisoč evrov več, kot so mu jih dodelili sprva, še vedno pa to niso vsa sredstva, za katera je zaprosil. Tudi Gledališče Škuc je z ugovorom delno prepričalo komisijo in si zagotovilo 14 tisoč evrov na leto. Ni pa s pritožbami uspelo vsem. Med izpadlimi na razpisu, na podlagi katerega bo ministrstvo na letni ravni zagotovilo 2,7 milijona evrov različnim ustvarjalcem, so med drugimi zavod Flota, Mesto žensk in APZ Tone Tomšič …

Tevž Logar: "Če hočemo na mednarodnem trgu uspeti, moramo upoštevati njegove mehanizme."

Razpisna komisija je prijavitelju, društvu DUM, v okviru katerega deluje Projektni prostor, očitala, da smo usmerjeni preveč mednarodno in da delamo s premalo in z vedno istimi slovenskimi avtorji. Očitno je, da ne poznajo delovanja galerijskega sistema. Galerije na mednarodnem trgu namreč delajo z majhnim številom umetnikov, saj je samo tako možno dobro zastopati avtorja. Paradoksalno je, da ministrstvo od nas zahteva, da delamo drugače, hkrati pa govori o tem, da je treba umetnost dati na trg in podpreti slovenske avtorje na mednarodni ravni. Če hočemo na mednarodnem trgu uspeti, moramo upoštevati njegove mehanizme.

Goran Vojnović: » Zdaj so na Slovenskem že neki novi čefurji. Pri njih je treba iskati pravi obraz Slovenije. Priseljence z juga so Slovenci že sprejeli. Goran in Zoran Dragić sta junaka Slovenije.«

Goranu Vojnoviću (roj. 1980), diplomantu filmske in televizijske režije na AGRFT, pisatelju in časopisnemu kolumnistu, je s knjižnim prvencem Čefurji raus! (2008) uspelo dodobra prevetriti slovensko literarno in družbeno sceno, saj je v njem jezikovno bogato, zanimivo in zabavno predstavil življenje priseljencev iz republik nekdanje SFRJ. Z romanom Čefurji raus!, zanj je dobil kresnika in Prešernovo nagrado, mu je uspelo nemogoče: utrdil je identiteto druge ali tretje generacije priseljencev, hkrati pa pripomogel k spremembi družbenega konteksta zmerljivke »čefurji«, saj je postala tudi pri »avtohtonih« Slovencih, vsaj deloma, sopomenka za zanimivo subkulturo v državi.
Goran Vojnović je v zadnjih letih napisal še roman Jugoslavija, moja dežela in tudi zanj dobil kresnika. Poleg tega je posnel film Piran/Pirano, zdaj pa se je znova vrnil k literarnemu prvencu in posnel istoimenski film, ki je prejšnji mesec doživel premiero. Z Vojnovićem smo se pogovarjali o izzivih pri filmski priredbi Čefurjev raus!, o slovenski kulturni in filmski politiki, o novem valu mladih režiserjev, ki so letos posneli prvence, o jugonostalgiji in o njegovi gledališki predstavi Tak si, ki bo oktobra na sporedu v SiTi teatru. Nismo pa mogli niti mimo košarke, ki jo je nekoč zares igral.

Upor filmarjev

Razpadajoča koalicija, predvsem stranka SDS, se zadnje tedne ukvarja le še s kadriranjem ali z iskanjem služb za svoje člane in druge zaslužne. Med tistimi, ki se jim je oddolžila za lojalnost, je po novem tudi Igor Prodnik. Superminister Žiga Turk, pristojen tudi za področje kulture, ga je prejšnjo sredo imenoval za novega direktorja javnega zavoda Filmski studio Viba film Ljubljana.

Boj proti t. i. subkulturam

Superministrstvo, ki vse od ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo skrbi tudi za ta resor, je predstavilo sveženj novih dokumentov, ki naj bi v prihodnje pomenili temelje slovenske kulturne politike, tako tiste načelne kot tudi tiste oprijemljivejše, ki zajemajo delovanje gledališč, muzejev, galerij in drugih javnih ustanov na področju kulture.

Prelomnica

Prelomnica, v kateri študent medicine (Samo Ravnikar) rešuje brata, ki se je zadolžil pri lokalni mafiji, je slovenski film, ki ni le negledljiv, ampak neodrešljiv. Povsem in scela, od začetka do konca. Obenem pa je tudi povsem in scela nebogljen – tako nebogljen kot dojenček v rokah kanibala ali pa kot dežnik na obdukcijski mizi.

(Ne)kulturno umiranje na obroke

Začelo se je z odpravo samostojnega ministrstva za kulturo in stopnjevalo z varčevalnimi ukrepi vlade, med katerimi je bila tudi napovedana ukinitev Slovenskega filmskega centra (SFC) in Javne agencije za knjigo. Formalno ti dve ustanovi resda nista bili ukinjeni, a to še ne pomeni, da se vladne napovedi niso začele uresničevati.

Raje duhovnik kot kulturnik

Koga ima država raje, duhovnike ali kulturnike? Odgovor na to na videz zapleteno vprašanje je morda preprost. Država se je znašla v krizi, in ker morajo usodo varčevanja deliti vse skupine, kot ponavlja vlada, so se v svežnju protikriznih ukrepov znašli oboji, tako duhovniki kot tudi kulturniki. Obema skupinama država sedaj pomaga pri plačevanju socialnih prispevkov. Vlada je okrog 1000 duhovnikom pomoč v tem in prihodnjem letu zmanjšala za 20 odstotkov, tako imenovane samozaposlene v kulturi – teh je sedaj okrog 1400 – pa naj bi ministrstvo pod vodstvom Žige Turka dobesedno zdesetkalo. Ministrstvo sicer uradne ocene ne želi dati. A po okvirnem izračunu Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, bo na koncu država socialne prispevke plačevala le še kakšnim 150 kulturnikom. Kar ne bi bil 20-odstotni, ampak kar 90-odstotni rez.

Ni vse za dvanajstletnike

Na repertoarju ljubljanskega lutkovnega gledališča (LGL) je tudi predstava Zlati šus, govori pa o treh prijateljih, ki se jim načrti za poletne počitnice podrejo, ko na šolskem stranišču najdejo nezavestnega prijatelja, ki je vzel prevelik odmerek heroina. V gledališču so presodili, da je predstava primerna za mladostnike, starejše od 12 let, zato jo obiskujejo učenci višjih razredov osnovnih šol. Kot pri vseh uprizoritvah predstav LGL za zaključene skupine šolarjev o robnih etičnih temah tudi pri Zlatem šusu sledi pogovor s strokovnjaki. Gledališče hkrati poziva učitelje, naj se pred predstavo in po njej z učenci pogovorijo o drogah.

Ustvarjeni za hlapčevanje?

„Zvest hlapec opravlja svoje delo, kakor mu je ukazal gospodar: če mu reče na polje, ne pojde v gozd,“ v Hlapcih Ivana Cankarja župnik svari učitelja Jermana pred pokončno držo in tem, da bi v to vabil še koga. „Namerili ste se hlapce v ljudi izpreobračati; pot je težavna in gre v kolobarju, nikoli je ne boste premerili do konca ... nihče je še ni.“

Bodo kar vsi izjeme?

Mitja Gobec je bil zborovodja od leta 1957, zdaj, ko je upokojenec, pa se večkrat na mesec odpelje v Metliko, Kranj ali kak drug kraj v Sloveniji, kjer je revija ljubiteljskih pevskih zborov, posluša okoli 15 zborov, kako zapojejo pesmi, in jih tudi posname. Nato se odpelje domov in za vsakega od zborov napiše po eno stran komentarja, s katerim jih želi spodbujati, jim svetovati in jih tu in tam popravljati. Skupaj s potnimi stroški od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) dobi okoli 150 evrov avtorskega honorarja.

Neki moderni umetniki

Prejšnji četrtek so na okrogli mizi Zbora za republiko govorili o nujnem omejevanju proračunskega trošenja. Hkrati so s prstom pokazali na »privilegirane interesne skupine«, ki so »zelo spretne pri izkoriščanju državne blagajne« in se varčevanju menda krčevito upirajo.

Nerazumne poteze

Prejšnjo sredo so dvorano Slovenske kinoteke napolnili slovenski filmarji. Prišli so predstavniki Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društva slovenskih režiserjev, Društva Filmski producenti Slovenije, Združenja filmskih snemalcev Slovenije in Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Boris Cavazza je nato prebral njihovo skupno izjavo, s katero odločno nasprotujejo napovedani ukinitvi Slovenskega filmskega centra (SFC).

Politika nad film in knjigo

V imenu varčevanja in racionalizacije ne bo več urada za enake možnosti, urada za verske skupnosti, urada za narodnosti in službe vlade za podnebne spremembe. To je šele začetek. Minister mnogih kvalitet Žiga Turk je napovedal ukinitev dveh samostojnih agencij: Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Po njegovih besedah naj bi bilo v državi preveč fikusov, tajnic in direktorjev. Dokončna odločitev še ni sprejeta, a minister vseeno vztraja pri besedah o ukinjanju (domnevno) nepotrebnih posrednikov.

Kulturniki v akciji

V torek popoldne so kulturniki pred ljubljansko vilo, kjer domuje Društvo slovenskih pisateljev, razvili slovensko zastavo in prebrali protestno izjavo, nato pa začeli prebirati svoja književna dela. Šlo je za še eno v vrsti manifestacij proti odpravi samostojnega ministrstva za kulturo, za katero se je odločila sedanja vlada.

Kulturni boj: Strah in pogum

Kakšna je bila prva seja vlade Boruta Pahorja? Nič posebnega, dan po potrditvi ministrov je Pahorjeva ekipa oblikovala vladna telesa, imenovala državne sekretarje, spregovorila je še o finančni krizi. In se nasmejala v kamere.

Pot v ledeno dobo?

Kam bo drsela Slovenija pod novo Janševo oblastjo, ne vemo natančno, vendar lahko po prvih potezah nastajajoče vladne koalicije sumimo, da bo ubrala pot prilaščanja ali pa vsaj nadzorovanja pristojnosti, ki sicer sodijo v domeno drugih oblasti. Tej tezi v prid govori preselitev tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo, zahteva po vsesplošni »učinkovitosti«, kar lahko mirne duše poimenujemo z avtoritarno oblastno držo, ki nima ne časa in ne volje za demokratične razprave in iskanje konsenza.

Veno Taufer: "V hladilniku Gorenje ni nacionalne biti, v slovenski knjigi pa obstaja."

Veno Taufer (78), od lani predsednik Društva slovenskih pisateljev, je bil rojen v predvojnem času, ko je imela kultura pomembno vlogo v razvoju slovenskega naroda – kot pač pri vseh majhnih narodih –, v času, ko sta bila Prešeren in Cankar osišče narodne zavesti. Brez kulture, poudarja Taufer, nas ne bi bilo. Kultura nas je ohranila skozi dolga stoletja in kulturniki so v osemdesetih letih bistveno pripomogli k odpiranju političnega prostora in k postavljanju temeljev samostojne Slovenije. Tega politiki, pravi Taufer, ki želijo ukiniti ministrstvo za kulturo, ne razumejo.

Z umetnostjo do revolucije?

»Zdaj smo v zimskem obdobju razvoja gibanja. Gibanje ni zamrlo, vendar pa je njegova moč bistveno manj udarna kot pred tremi meseci, ko se je spočelo. Protestniki in podporniki ne doživljajo odkrite represije, priča pa smo ’molekularnim kontrarevolucijam’,« je med nastopom v KUD-u dejal dr. Vito Flaker, profesor na ljubljanski Fakulteti za socialno delo (FSD), že od vsega začetka vključen v gibanje 15 O, ki je oktobra zavzelo ploščad pred Bojzo (Ljubljansko borzo). Zahteve po boljši družbi so še vedno tu, razlog za ’hibernacijo’ gibanja je pomanjkanje časa.

Novi performans Marka Breclja: Kolenovanje

Znani slovenski kantavtor in koprski aktivist Marko Brecelj, ki je hkrati vodja Društva prijateljev zmernega napredka (DPZN), zadnje dni izvaja kolenovanje. Tako je poimenoval performans, zaradi katerega vsak dan po nekaj ur preživi pred poslopjem Mestne občine Koper in v njem. Kadar se mimo njega sprehodi koprski župan Boris Popovič, poklekne in ga s tem simbolično prosi za denar.

Kultura

“V medijih so vsi govorili o ekonomiji in o poti v svetlo bodočnost, kako da bo vse v redu in prav, ko bomo imeli demokracijo in liberalizem, vendar je ta postal naravnost vulgaren in povampirjen, ker je bilo pač vse dovoljeno. Ker ni bilo jasno, kdo za kaj odgovarja in kaj je dovoljeno. Pri nas je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. In to je katastrofa!”

je v Večerovi prilogi V soboto o pravnem neredu razmišljal igralec Vlado Novak.