Beneška polomija

Pri sklepu Janševe vlade, da razveljavi imenovanje dr. Cirila Ribičiča za člana Beneške komisije in imenovanje dr. Dragice Wedam Lukić za njegovo namestnico, gre zgolj za izkazovanje politične moči. Enako kot pri razrešitvi Aleša Guliča s položaja direktorja urada za verske skupnosti.

Bo pa, drugače od razrešitve Guliča, razrešitev Ribičiča in Wedam Lukićeve imela večje posledice. Težava je v tem, da Ribičič in Wedam Lukićeva s sklepom Janševe vlade, da je sklep Pahorjeve ničen, nista izgubila članstva v Beneški komisiji, saj nista bila razrešena. Prenehanje mandata člana Beneške komisije je mogoče samo v dveh primerih, če ta odstopi ali če ga razreši komisija sama. Država, ki je člana v komisijo imenovala, te moči nima. In sicer zato, ker ne gre za imenovanje, pač pa zgolj za predlog, ki ga potem komisija sprejme.

Tako Slovenija Ribičičevega predhodnika dr. Petra Jambreka (član komisije je bil dva mandata) v komisijo ni poslala s sklepom vlade, pač pa zgolj z dopisom zunanjega ministrstva. Postopek izbiranja članov Beneške komisije v državah članicah Sveta Evrope namreč ni posebej urejen. Prepuščen je odločitvi držav, kako in na kakšen način bodo izpolnile svojo obveznost. Pahorjeva vlada je bila prva, ki je to storila s sklepom vlade.

Ribičič in Wedam Lukićeva, ki ju komisija šteje za polnopravna člana, sta komisijo obvestila, kaj se dogaja, in jo zaprosila za mnenje, kako naj ravnata. Možnosti za rešitev mednarodne sramote sta dve, in to obe slabi. Če komisija novega člana in njegovo namestnico pozove, naj začneta opravljati svoje dolžnosti, bosta v položaju, ko bosta to nepoklicno funkcijo opravljala, vlada pa jima ne bo vračala potnih stroškov. Teh jima v skladu s svojim sklepom niti ne bo mogla vračati, saj je razveljavila sklep, s katerim sta bila imenovana.

Druga rešitev je še slabša, in sicer, da se komisija odloči preveriti položaj in podati svoje mnenje. Komisija je bila leta 1990 ustanovljena prav zato, da rešuje pravne dileme glede ustavnih vprašanj, ki se pojavljajo v državah članicah. Slovenijo je doslej obravnavala le enkrat, in to na zahtevo Bajukove vlade. To, da se država znajde na dnevnem redu Beneške komisije, je že samo po sebi nerodno, še bolj nerodno pa bo, če bo komisija Slovenijo obravnavala zaradi težav prav pri imenovanju članov komisije.

Odhajajoča Pahorjeva vlada imenovanja novega člana komisije in njegovega namestnika ni mogla prepustiti novi vladi. Svet Evrope je Slovenijo pozval, naj to stori pred 17. januarjem, ko se je iztekel mandat staremu članu in njegovemu namestniku. Janša je bil izvoljen za mandatarja 28. januarja, njegova vlada pa 10. februarja.