Kranjska klobasa v Parizu

Kako si založniki kuharskih knjig prizadevajo za promocijo slovenske hrane

Kranjske klobasa z gorčičnimi semeni v kruhu, karamelizirane kranjske klobase s svežim figovim sladoledom. Hruške v cvičku, polnjene z orehi in kranjsko klobaso na vinovem želeju. To so le tri jedi iz slovenske knjige Mojstrovine s kranjsko klobaso, ki je bila v Parizu te dni nagrajena na tekmovanju Gourmand International Cookbook Awards. Med 9.500 knjigami iz 162 držav je zmagala v kategoriji monografij ene sestavine. Recepte je prispevalo 16 najboljših kulinaričnih hiš v Sloveniji. Od 46 receptov je kar 13 sladic.

Kreativnost pri kombinaciji okusov je le del uspeha na tekmovanju. Slovensko knjigo odlikuje oblikovanje Žareta Kerina in dovršene fotografije Janeza Pukšiča, ki sta se v preteklosti že izkazala kot zmagovalna kombinacija za sodelovanje. Sodelovala sta pri knjigi priznanega slovenskega kuharja Janeza Bratovža: Zemlja – Morje Okusi iz Slovenije. Ravno tako pri knjigah Cubo doma in Cubo slaščice, v preteklosti nagrajeni z Gourmand International Cookbook Awards.

Vsako leto na novo izide več kot 25.000 novih kuharskih knjig z mednarodno identifikacijo (ISBN), samo v ZDA okoli 10.000. Poleg tega izide še okoli 75.000 knjig v samozaložbah. Organizacija Gourmand international že 17 let nagrajuje najlepše in najboljše kuharske knjige. Namen sejma ni le v tekmovanju svetovnih kuharjev v izdaji kuharskih knjig ali tekmovanju med založniki kuharskih knjig, temveč tudi v promociji posameznih držav in njihove kulinarike. Etnolog profesor dr. Janez Bogataj (avtor letošnje slovenske nagrajene knjige) zato obžaluje, da Slovenija ni bolj pripravljena podpreti prizadevanj naših kuharjev pri promociji knjig na tem sejmu ali drugod.

Prepričan je, da bi to pripomoglo k slovenskemu turizmu in promociji slovenske kulinarike: "Organizator sejma Eduardo Countreau je pred leti pripravil promocijo avstralske hrane in vin. Od države mu je uspelo dobil več milijonov dolarjev sredstev za financiranje promocije. Ko so po letu dni ocenjevali učinke njegovega dela, so ga zaradi učinkovitosti prosili, da s promocijo nadaljuje in mu za to namenili še več denarja." Bogataj opozarja, da to seveda ne pomeni, da bi tudi Slovenija morala namenjati tako visoka sredstva, kaže pa na to, kakne učinke ima lahko dober pristop.