Roni Pikec: "Državno subvencioniranje trenerjev omogoča, da se otroci ceneje ukvarjajo s športom."

Športno ministrstvo je prejšnji teden odločilo, da ne podaljša pogodbe za sofinanciranje nacionalnih panožnih športnih šol. V praksi to pomeni, da bo večina trenerjev ob okoli 80 odstotkov mesečnega dohodka. Kakšne bodo posledice?

Klubi so že tako ali tako na robu preživetja. Pri plavalni zvezi je bilo prek tega sistema subvencioniranja zaposlenih sedem trenerjev. Smo nekomercialen šport, ki ima na leto eno do dve tekmi, kar pomeni, da za sponzorje nismo preveč zanimivi, ker jih ne moremo velikokrat promovirati.

Če državnega financiranja ne bo, bo več finančnega bremena padlo na starše. Bo šport postal dosegljiv le bogatim?

Zelo verjetno, ker se bo cena treningov morala povišati. Če imajo starši okoli 600 do 700 evrov neto plače, ukvarjanje otroka s športom zahteva okoli 10 odstotkov njihovega prihodka.

Zakaj je po vašem pomembno, da trenerje plačuje država?

Če službo izgubi 127 trenerjev, bo država prihranila nekaj manj kot dva milijona evrov na leto, kar je malo v primerjavi s prihranki, ki bi jih lahko dobili drugje. Decembra smo imeli sestanek z ministrstvom, kjer so nas opozorili, da bomo morali voditi več evidenc za dokazovanje načina delovanja. S tem se strinjam. Ne vem pa, zakaj bi naenkrat moralo priti do takšnega velikega reza.

Nova vlada postavi nova pravila ...

Nisem politik. Vem pa, da mesečni prihodek enega uveljavljenega športnika v plavanju, če je zaposlen v vojski ali kje drugje, znaša približno toliko kot minimalna plača. Morda dobi še kakšno štipendijo kluba, ki znaša od 200 do 300 evrov. Skupaj njegov prihodek znaša okoli 900 evrov. Ne vem, ali so to številke, ki bi jih bilo treba problematizirati. Pri tem ukrepu ne gre za zategovanje pasov, ampak amputacijo.

Kaj to pomeni za odkrivanje vrhunskih športnikov?

Ne gre samo za problem odkrivanja vrhunskih športnikov. Državno subvencioniranje trenerjev omogoča, da se otroci ceneje ukvarjajo s športom. Ta pa ima družbeno velik pomen, ker vzgaja, otroke navaja na disciplino in organiziranost. Vrhunskih športnikov je 0,1 odstotka. Potem pa so tu tisti, ki sicer ne bodo nikoli vrhunski, so pa pridobili druge pozitivne izkušnje.

Je torej šport preveč podcenjen?

Nedvomno. Med drugim s tem, ko je otrok zaposlen z nekim športom, preprečimo, da bi zabredel v slabo družbo ali droge in pozneje postal socialni problem.

Ukrep zadeva tudi vas. Že veste, kaj boste?

Naredil sem fakulteto za šport. Dejstvo je, da trenerji delamo v klubih cele dneve. Treniram tri skupine in ob tem pri plavalni zvezi v prostem času opravljam funkcijo selektorja akademskih, mladinskih in članskih reprezentanc. Moramo biti vsestranski, ker drugače ne moremo preživeti. Vsekakor upamo, da se najbolj črn scenarij ne bo zgodil.