Z zaščito se zmanjšajo možnosti za ponaredke

Slovenija ima pri evropski komisiji zaščitenih 11 živil, 9 jih na registracijo še čaka

Sir tolminec je pravkar postal enajsto zaščiteno slovensko živilo oziroma proizvod v EU. Roger White, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za kmetijstvo, nam je pojasnil, da je na seznamu 227 proizvodov, ki še čakajo na potrditev, 9 proizvodov iz Slovenije. Namen zaščite je, razlagajo na komisiji, zagotoviti evropskim proizvajalcem, da ohranijo sloves, da proizvajajo kakovostno hrano, kajti poleg zakonskih zahtev ji dodajo kvalitete, ki jih potrošniki posebej cenijo, recimo proizvodnja po tradicionalnih metodah in receptih.

Poleg sira tolminca so pri evropski komisiji registrirani še ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica. Na registracijo pa po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje še čakajo kraški pršut, kraški zašink, kraška panceta, kraški med, slovenski med, mohant, štajersko-prekmursko bučno olje, bovški sir in kranjska klobasa.

Imena proizvodov, ki so registrirana pri evropski komisiji, so zaščitena pred vsako neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki jih registracija ne zajema. Zaščitena so pred vsako zlorabo, posnemanjem ali omembo, vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda in vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda, so nam razložili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Po podatkih nekaterih proizvajalcev so prednosti zaščite standardizacija recepta in posledično enotna kakovost pri vseh proizvajalcih, izpolnjevanje želja potrošnikov, da dobijo izdelke, ki so verodostojni in boljše kakovosti. Kupec zaradi enotnega označevanja (zaščitni znaki, znaki skupnosti, enotne navedbe) zaščiten proizvod loči od ostalih kmetijskih proizvodov, povečanje zaupanja strank v te izdelke pa omogoča boljšo izbiro kmetijskih proizvodov ali živil, so prepričani na ministrstvu.

»Vsekakor se z zaščito zmanjšajo možnosti za ponaredke, sčasoma pa se, kot navajajo nekateri proizvajalci, poveča tudi prodaja. Povečanje prodaje je v veliki meri odvisno tudi od aktivnosti samih proizvajalcev oziroma skupine proizvajalcev, povezano je med drugim tudi z dostopnostjo posameznih proizvodov na trgu in z ustreznim izobraževanjem potrošnikov o pomenu zaščitenih slovenskih proizvodov,« nadalje razlagajo na ministrstvu. Za izboljšanje organiziranja skupin proizvajalcev, boljše trženje, promocijo zaščitenih proizvodov in posledično povečane prodaje, ob sicer višjih stroških same proizvodnje, evropska komisija za obdobje pet let zagotavlja finančne podpore.

Roger White pravi, da je evropska komisija decembra predlani predlagala izboljšanje shem za označevanje živil, da bodo kmetje lahko bolje informirali potrošnike o svojih proizvodih, potrošniki pa bodo imeli na voljo bolj enostavne in enotne informacije o teh proizvodih. Na evropski komisiji pričakujejo, da bodo novi predpisi na svetu EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice, in evropskem parlamentu sprejeti letos.