Prodano po nabavni ceni?

Primer odprodaje družinske hiše Vaskrsićevih zaradi 124 evrov dolga je tragičen. Če bi bila hiša prodana tudi zaradi precej višjega dolga, tragika za družino, ki ostaja brez strehe nad glavo, ne bi bila nič manjša. A potem o tej zgodbi ne bi poročali mediji in se javnost ne bi zgražala. Tako bi bilo tudi tokrat, če bi se izvršilni postopek začel na zahtevo kakega drugega, večjega upnika.

Zoran Vaskrsić je dolg, zaradi katerega se je začel postopek, povrnil teden po tem, ko je bila njegova hiša prodana na javni dražbi. A takrat je bilo že prepozno, iz kupnine pa sta si poplačilo dolgov obetala neki drug upnik (fizična oseba) v višini 5112 evrov in banka, ki je izdala hipotekarno posojilo v višini 58.887 evrov. Po poplačanih stroških postopka je Vaskrsiću ostalo 3698 evrov.

Vse to se tudi ni dogajalo zadnje dni pred dokončno deložacijo Vaskrsićevih. Postopek izvršbe zaradi 124 evrov se je začel sredi leta 2009, neplačan račun za vodo pa je star dobra štiri leta. Družinska hiša je bila prodana sredi novembra 2010, pred 16 meseci. V tem času se na medije ni obrnil nihče. To se je zgodilo šele v aktualnem postopku izvršbe, v katerem je kupec nepremičnine zahteval, da se hiša izprazni.

Ko so Vaskrsićevi (formalno Zoranova mati in oče) to hišo kupili, niso imeli takšnih težav, prejšnji lastnik se je izselil prostovoljno. Kupili so jo namreč na podoben, če ne celo enak način, kot so jo zdaj izgubili. V enakem izvršilnem postopku pred istim sodiščem so upniki za to hišo že predlagali izvršbo (odprodajo na javni dražbi), ki pa se ni izvedla. Zakon omogoča, da upnik ali dolžnik pridobi kupca zunaj postopka in potem sodišču sporoči, da je zadeva rešena. V tem primeru so bili kupci Vaskrsićevi. Nepremičnino, ki je bila v izvršbi, so torej kupili po podobno nizki ceni, kot je bila dosežena tudi zdaj in ni nič nenavadnega za postopke izvršbe.

Ministrstvo za pravosodje in vrhovno sodišče sta vsako v svojem nadzornem pregledu tega postopka ugotovila, da je zadeva tekla zakonito in da zakoni ne varujejo dolžnikov, ki ignorirajo sodišče in dolga ne poravnajo, čeprav bi to lahko storili. Da načelo sorazmernosti velja samo za tiste, ki ne zmorejo poravnati dolgov, je pred časom ugotovilo tudi ustavno sodišče. Kljub temu se zdi sankcija nesorazmerna. Pa vendar je glede na številne odprte izvršbe, ki se uspešno končajo šele pod grožnjo odprodaje nepremičnine, vprašanje, ali bi bil kak drug, sorazmernejši, skrajni ukrep učinkovit.