Kill the emos !*

Ko je marca 2008 tedaj 16-letni mehiški srednješolec Santino Bautista z emo scene ob napadu več deset mladih na svoje tovariše v osrednji mehiški državi novinarjem priznal, da si skoraj ne upa več ven, saj ga zaradi sloga oblačenja vse pogosteje nadlegujejo, si najbrž ni mislil, da bodo njegove somišljenike na ulicah bagdadskih predmestij čez nekaj let kamenjali do smrti. Tisti, ki delajo z mehiško mladino, vse pogostejše napade na emo mladež od tedaj pripisujejo temu, da izrazito mačistična in konservativna družba pač stežka sprejema 15-, 16-letne fante, ki si puščajo lase čez oči, se oblačijo v oprijeta črna, skoraj dekliška oblačila in feminizirano gestikulirajo. Na drugem koncu sveta pa si z razlagami pojavov ne belijo glave; pripadniki šiitskih milic v Bagdadu so sestavili seznam mladostnikov, ki se oblačijo v gotskem, pankerskem ali emo slogu, in jih te dni z letaki svarijo: „Obscena dekleta in fantje, če v štirih dneh ne opustite svojega odvratnega vedenja, se bo na vas prek mudžahidov zgrnila božja jeza. Smo Brigade strahu in vas opozarjamo, da boste, če se ne vrnete na pot razuma in poštenja, usmrčeni.“

Da ne gre za nikakršno prazno strašenje, priča štirinajst trupel emo pubertetnikov, ki so jih v zadnjem mesecu pripeljali v bagdadske bolnišnice, tam pa so ogledniki lahko le še ugotovili, da so smrt povzročili udarci s kamenjem. Še štiri fante in dve dekleti so v bolnišnice pripeljali surovo pretepene, saj naj bi jih bili pripadniki milic tako še zadnjič, preden jih pokončajo, „dobronamerno“ opomnili. Predstavnik iraškega notranjega ministrstva je februarja potrdil, da so oblasti seznanjene s pojavom „satanizma“ z Zahoda, ki naj bi se širil zlasti v šolah med dekleti, zato naj bi policiji (!) naročile, naj mlade spravi nazaj na pravo pot.

V večini držav arabskega sveta so vse vrste rokovskih koncertov od nekdaj prepovedane, rokerji v Afganistanu, Siriji, Libiji in drugod pa v stalnem sporu z oblastmi zaradi tatujev in črnih majic z mrtvaškimi glavami. A emo zgodba ima daljšo brado, kot jo prikazujejo, njeni začetki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Navsezadnje se morda kdo še spomni skupine Kiss, naličenih koščenih prikazni v visokih petah? V Rusiji hočejo emo gibanje z zakonom prepovedati, češ da mlade spodbuja k samomoru, v Savdski Arabiji ga poskuša izkoreniniti „moralna“ policija, marsikje po svetu antiemo tolpe med otroki sejejo strah in trepet. Mar podobna prihodnost čaka tudi vse številnejše privržence korejskega in japonskega popa po svetu?

Na današnji dan je vsaj 40 iraških emo mulcev, če takoj ne sprejmejo diktata fundamentalistov, obsojenih na smrt. S kamenjem in palicami. Celo Savdijke naj bi kmalu smele same voziti avte, mlečnozobi iraški „satanisti“ pa se še dolgo ne bodo brezbrižno sprehajali po bagdadskih ulicah.