Gozd pri frizerju

Marca se je začelo urejanje gozda na Grajskem griču, zaradi katerega so na občino in Zavod za gozdove Slovenije leteli hkrati pohvale za urejanje okolice in očitki, da gre za nepotrebno in nepremišljeno uničevanje narave. Se poseku ni bilo mogoče izogniti?

Gozd na Grajskem griču nima posebne biološke ali proizvodne vrednosti, ima pa izrazito socialno in varovalno funkcijo. Gre za samorasel parkovni gozd, kamor se ljudje hodijo sprehajat in sproščat, od koder se razgledujejo po mestu. To ni naravni gozd, v katerem ne posegamo v naravne procese, kjer lahko drevo strohni in brez posledic pade. Tukaj lahko drevesa poškodujejo ljudi ali okoliške stavbe, in to moramo preprečiti. Zavod za gozdove Slovenije ima zato načrte za nego takšnih gozdov, v katerih določa, kako in kdaj jih je treba počistiti. Bolna in poškodovana stara drevesa so nevarna, še posebej na strmih pobočjih. Če jih ne bi odstranili, bi lahko padla na zdrava drevesa ter s koreninami vred s sabo odnesla še zemljo in bi lahko nastal pravi plaz.

Torej sečnja ni namenjena zgolj boljšemu razgledu z gradu?

Tisti, ki govorijo o brutalni sečnji zaradi razgleda, bi se morali najprej v živo prepričati, katera drevesa bodo padla. Razgled bo res lepši, vendar to ni glavni razlog za poseg. Opravljene bodo tri vrste sečnje: sanitarna, varovalna in vedutna. Prva je namenjena odstranjevanju bolnih ali posušenih dreves, pri varovalni sečnji bodo odstranjena drevesa, ki so zaradi rasti spremenila težišče in nad sprehajalnimi potmi visijo s pobočja. Nagnjena stara drevesa so še posebej nevarna za sprehajalce in nižje ležeče stavbe. Tretja vrsta sečnje je vedutna oziroma oblikovalska, z njo dajemo gozdu estetski videz. Oblikujemo ga tako, da ponuja estetsko doživetje, kar je funkcija parkovnega gozda.

Ima oblikovna in kulturna vrednost prednost pred naravo?

Grajski grič je del Gradu, ki je najbolj vidna kulturnozgodovinska znamenitost mesta. Zato je treba drevesa okoli njega obrezovati, da ga ne prerastejo, s tem soglaša tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije je izdal dve odločbi o sečnji: po eni mora mestna občina zaradi varovanja življenj in posesti obvezno opraviti sečnjo, po drugi so bila v soglasju z Zavodom za varstvo narave odkazana posamezna drevesa, ki zastirajo poglede na najzanimivejše dele grajskega poslopja. Takšnih dreves je le 23 od 136, in še od teh sem na svojo pobudo po pooblastilu županstva z zeleno barvo označil tista, pri katerih s sečnjo še lahko počakamo. Skupaj bo odstranjenih le deset odstotkov drevesne mase gozda, kar je sicer spodnja meja, ki še zagotavlja obnovo gozda.

Takšnih dreves je le 23 od 136, in še od teh sem na svojo pobudo po pooblastilu županstva z zeleno barvo označil tista, pri katerih s sečnjo še lahko počakamo.

Torej urejanje zaradi všečnosti gozda le dopolnjuje varstvo? Nobena izmed nalog ne prevlada?

Pomembni sta obe funkciji. Podobno kot gozd na Rožniku ima tudi grajski poudarjeno socialno funkcijo. Ljudje hodijo sem na vsakodnevne sprehode, z otroki, s psi, da se sprostijo, počivajo, tečejo v naravi ipd. Poleg tega je treba gozd redčiti, da ga odpiramo svetlobi, da sproščamo razvoj krošenj, da pripomoremo k njegovemu samoobnavljanju. Ravno negovalna sečnja je namenjena temu, da pride več sonca do rastišč mladja in nova drevesa vzniknejo sama.

Koliko vpliva imajo lahko občani na odločitve o poseku gozda?

Občani nas že leta prosijo, naj odpremo poglede z Gradu na staro Ljubljano. Poleg tega je Grad krona v mestni silhueti, ki je tudi ena izmed nalog oblikovanja mesta. Predvsem delujemo v skladu s trajnostnimi načeli nege gozda, hkrati pa želimo po načelih urbanističnega oblikovanja ustreči tudi občanom. Še posebej tistim, ki se čutijo ogroženi.

Pred dvema letoma ste opozarjali na dvojen odnos Ljubljančanov do mestnih dreves. Po eni strani si jih želijo, po drugi strani jih ponekod premikajo, na novo posajena drevesa izginejo, ker motijo pogled na kakšno izložbo in podobno. Se je odnos že kaj spremenil?

Mestna drevesa so druga kategorija dreves. Ta drevesa imajo slabše razmere za rast, saj rastejo zunaj svojega habitata. So pa toliko večja vrednota, ker so ljudje z njimi v neposrednem stiku – dajejo jim senco, zadržujejo vlago, čistijo zrak, dušijo hrup, lepšajo videz ulic in trgov, dajejo zavetje pticam. Uprava mesta poskuša ponovno vzpostaviti zavest o pomenu teh dreves, saj največ prispevajo h kakovosti bivanja v grajenem okolju.