Kučan brez državniškega pogreba

Zelo skopo in na kratko je vlada na svoji predzadnji seji poročala javnosti o spremenjenih protokolarnih pravilih. Urad za komuniciranje je v enem odstavku objavil zgolj to, da se protokolarna pravila spreminjajo »predvsem« v delu, ki se nanaša na delovanje koordinacijskega odbora za državne proslave. V prihodnje naj bi administrativno-tehnična, finančna in organizacijska opravila za delo koordinacijskega odbora za državne proslave zagotavljala vladni sekretariat in protokol, ne pa več ministrstvo za kulturo, je pisalo v sporočilu. Več kot zanimivo je, da so pri tem izpostavili najmanj zanimivo in najbolj birokratsko spremembo. Vse ostale pa so zamolčali.

Recimo uvedbo nove protokolarne kategorije – podpredsednika vlade. Med uradnimi in delovnimi obiski v tujini je tako po novem urejen obisk »podpredsednika Vlade Republike Slovenije« v tujini, ki je po rangu na četrtem mestu, po predsedniku republike, predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade. V razdelku, ki govori o prednostni pravici pri uporabi protokolarnih objektov v Sloveniji, je uporabljena celo množinska oblika: »podpredsedniki vlade Republike Slovenije«. V Sloveniji za zdaj seveda še nimamo ne podpredsednika, ne podpredsednikov vlade. Zgolj enkrat, in še to zaradi koalicijskih merjenj moči, je pod Janezom Drnovškom (LDS) to funkcijo opravljal Marjan Podobnik (SLS), na zahtevo koalicijske SLS. Tokrat pa je nova vlada funkcijo podpredsednika že kar dodobra »institucionalizirala«, sprva jo je uvedla v svoj zakon o vladi, tokrat pa mu je še utrdila položaj s protokolarnimi pravicami.

Druge spremembe protokolarnih pravil so bolj ali manj ideološke, a dovolj pomembne, da bi zahtevale širšo razpravo in ne le tajne sestanke v vladnih odborih. Morda je v kontekstu varčevanja še sprejemljivo, da je vlada na hitro odvzela protokolarne časti predsednikom nekaterih nadzornih institucij, kot sta informacijski pooblaščenec ali predsednik računskega sodišča, s katerima so v stranki SDS v preteklosti pogosto prišli v konflikt. Obisk tujega informacijskega pooblaščenca recimo ni več protokolarni dogodek, niti informacijski pooblaščenec ne more več organizirati protokolarnih dogodkov. A informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pravi, da doslej tako ali tako ni vedela za to »čast«, ki ji je bila sedaj odvzeta, niti ni nikoli prosila za protokolarne usluge. Ostale spremembe pa dejansko niso povezane z varčevanjem, ampak so ideološke.

Tako je denimo vlada izmed skupine predstavnikov, ki sodelujejo pri organizaciji državnih proslav, črtala člana Združenja veteranov vojne za Slovenijo in namesto njega v odbor postavila predstavnika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Zakaj je bilo to potrebno ali racionalno? Ladislav Lipič, novi predsednik veteranskega združenja, pravi, da te poteze ne razume najbolje, še vedno upa, da jih bo vlada povabila nazaj. Veteransko združenje je namreč že precej uveljavljeno in široko, zato je veliko bolj primerno, da sedi v omenjeni komisiji. Združuje različne skupine, ki so se z orožjem uprle JLA leta 1991, Združenje za vrednote pa je zelo »specializirano«. Staro je zgolj nekaj mesecev in združuje desne politike s svojo »osamosvojiteljsko« agendo. Med ustanovitelji lahko recimo najdemo Janeza Janšo, Antona Krkoviča, Lojzeta Peterleta ali Igorja Bavčarja, v predsedstvu pa sedita še Miha Brejc in Dimitrij Rupel, oba iz SDS.

Protokolarna pravila so določala, da imajo bivši predsedniki avtomatično državniški pogreb. Tako kot povsod po svetu. No, Slovenija bo izjema. Ker Janez Janša pač sovraži Milana Kučana.

A verjetno je jasno, zakaj veteranska organizacija, torej bivši borci Teritorialne obrambe, pri aktualni vladi niso več zaželeni niti pri organizaciji proslav. Do političnega razhoda z desnimi politiki je prišlo v primeru »Ertl«, ko je predsednik države Danilo Türk bivšemu notranjemu ministru in vodji Službe državne varnosti (SDV) podelil državno odlikovanje. Omenjeno odlikovanje je Türk Ertlu podelil prav na predlog Združenja Sever, ki je del krovne veteranske organizacije, kar pa je tedaj povzročilo pri nekaterih drugih članih precej negodovanja. Sedanji notranji minister Vinko Gorenak je recimo zaradi tega odstopil iz združenja, češ da je združenje začelo delovati politično. A šele novo Združenje za vrednote je zares vstopilo v politiko. Pozvali so celo proti družinskemu zakoniku, še pred tem pa so »zgroženo« protestirali proti enačenju 20-letnice slovenske državnosti in 70-letnice OF, kar naj bi bilo »potvarjanje zgodovinskih dejstev« in pljunek v obraz zavednim Slovencem.

Omenjeni konflikt so sedaj v vladi rešili tudi v novih protokolarnih pravilih. Doslej je namreč veljalo, da je predsednik republike kot prvi po hierarhiji ob dnevu državnosti in ob dnevu spomina na mrtve položil venec na pomnik padlim v vojni na Slovenijo leta 1991 in na spomenik v spominskem parku padlih borcev in talcev na Žalah. S tem je torej država vsako leto spomnila na mrtve v času OF in v času osamosvojitvene vojne, pri čemer je sodelovala tudi častna četa s častno stražo, ki je štela od 24 do 36 pripadnikov Slovenske vojske. Po novih pravilih pa bo moral predsednik države Danilo Türk venec položiti še na »pomnik Lipa sprave na Žalah«, kjer bo sodelovala isto »močna« častna četa s 24 pripadniki kot pri spominu na padle v času OF.

Lipo so prvič obeležili leta 1989, glavna organizatorja pa sta bila Stanislav Klep in Viktor Blažič, ki sta se ob tem spomnila na »žrtve stalinizma« in žrtve, ki ležijo v zaznamovanih ali nezaznamovanih grobovih po Sloveniji. Lipa sprave je posvečena tistim našim »sonarodnjakom, domobrancem, njihovim svojcem, somišljenikom in drugim, ki so bili v maju 1945 v Vetrinju na Koroškem izročeni našim oblastem ...« sta zapisala leta 1989. Z drugimi besedami, država, natančneje predsednik države Danilo Türk, bo moral praviloma že to leto položiti venec padlim borcem osvobodilne fronte in talcem ter na pomnik pobitim domobrancem in njihovim somišljenikom. Res je, da so se doslej posamezni visoki funkcionarji odločali za polaganje venca k lipi sprave, to sta med drugim storila tudi predsednik Janez Drnovšek leta 2004 in Janez Janša leta 2007, slednji kot predsednik vlade. A doslej to v protokolarnih pravilih ni bilo zapovedano niti ni bila zapovedana častna četa.

Še najbolj nenavadna sprememba protokolarnih pravil pa se nanaša na pogrebe z državniškimi častmi. Doslej je namreč veljalo, da vladni protokol organizira državne pogrebe ob smrti predsednika republike in vseh treh predstavnikov oblasti med njihovim mandatom »ter nekdanjih predsednikov Republike Slovenije«, pri čemer sodelujeta častni oddelek in častno poveljstvo v vlogi žalnega oddelka, skupaj od 41 do 46 pripadnikov Slovenske vojske. A z zadnjo protokolarno reformo državni pogrebi »nekdanjih nosilcev funkcij« najvišjega ranga in drugih rangov ne bodo več avtomatični, ampak bo o tem odločala vlada. Po smrti Janeza Drnovška, ki se je državniškemu pogrebu sicer odpovedal, lahko to pravilo velja le še za bivšega predsednika Milana Kučana. Zakaj je bila ta »reforma« potrebna? Iz vlade so nam odgovorili, da omenjene spremembe določajo »z vidika racionalizacije nekaj sprememb pri izvedbi protokolarnih dogodkov.«

Diplomatski protokol, ki določa minimalni standard obnašanja ob najpomembnejših dogodkih, je seveda tudi odsev časa. V Sloveniji smo prva protokolarna pravila dobili leta 1994. Od tedaj je bilo kar nekaj sprememb, recimo leta 1994, ko je bila Slovenija še globoko v fazi liberalizma, je država v kategorijo državniških obiskov začela šteti tudi obiske varuhov človekovih pravic in predsednikov računskega sodišča in pozneje informacijskega pooblaščenca – kar sedaj zaradi varčevanja, pa čeprav stroškov s temi dogodki dejansko ni bilo, ukinja. Zanimive so bile tudi spremembe leta 2007, pred predsedovanjem Evropski uniji. Do tedaj je bil v protokolarnih pravilih omenjen le položaj »soprogov«, torej uradno poročenih. Nato pa je vlada v duhu časa v pravila dopisala še »partnerje«. Urška Bačovnik je tako lahko postala »partnerka« ob protokolarnih dogodkih, ki se jih je udeležil predsednik vlade Janša, in ne samo »spremljevalka«.

Zadnjič je vlada protokol spreminjala leta 2009. A tedaj je bil to medresorsko usklajen postopek, usklajen z vsemi organi, ki so jih spremembe zadevale, od vrhovnega do računskega sodišča. Sprememba je bila tudi strokovno utemeljena, saj so v skladu s pravili, ki veljajo v drugih državah, hierarhiji dogodkov tedaj dodali še najvišji, državniški obisk, ki je rezerviran za šefe držav. Tokratne spremembe, ki so jih v vladi poskušali prikriti pred javnostjo, pa ne samo, da niso strokovno utemeljene. So celo nekoliko smešne, gotovo pa ne sodijo v nabor najnujnejših – prednostnih ukrepov, o katerih je ta koalicija govorila pred izrednimi volitvami.