6. 4. 2012 | Mladina 14 | Kultura
Izgubljena čast Katharine Blum
Matjaž Pograjc se je v svoji novi predstavi lotil slovitega dela nobelovca Heinricha Bölla, ki razkriva nečiste posle policije v »lovu na čarovnice« in vlogo medijev pri tem spornem početju
Katharina Blum (Romana Šalehar) in njen zasliševalec (Matej Recer)
© SonataPhotographica
Heinrich Böll, ki velja za enega najpomembnejših nemških angažiranih romanopiscev, je svoje prvo delo Vlak je bil točen izdal leta 1949. Pravi prodor pa je doživel v letih od 1953 do 1955, ko so izšli romani In ni rekel besede, ki je bil njegov prvi finančni in literarni uspeh, Hiša brez varuhov in Kruh zgodnjih let. Leta 1953 je postal član Nemške akademije za jezik in književnost, leta 1967 je prejel najvišjo književno nagrado Zvezne republike Nemčije, nagrado Georga Büchnerja, leta 1970 je postal predsednik PEN-a Zvezne republike Nemčije, leto kasneje pa predsednik Mednarodnega PEN-a. Leta 1972 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Kultura
Katharina Blum (Romana Šalehar) in njen zasliševalec (Matej Recer)
© SonataPhotographica
Heinrich Böll, ki velja za enega najpomembnejših nemških angažiranih romanopiscev, je svoje prvo delo Vlak je bil točen izdal leta 1949. Pravi prodor pa je doživel v letih od 1953 do 1955, ko so izšli romani In ni rekel besede, ki je bil njegov prvi finančni in literarni uspeh, Hiša brez varuhov in Kruh zgodnjih let. Leta 1953 je postal član Nemške akademije za jezik in književnost, leta 1967 je prejel najvišjo književno nagrado Zvezne republike Nemčije, nagrado Georga Büchnerja, leta 1970 je postal predsednik PEN-a Zvezne republike Nemčije, leto kasneje pa predsednik Mednarodnega PEN-a. Leta 1972 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
Leta 1974 je izšel njegov kultni roman Izgubljena čast Katharine Blum ali kako nastane in kam lahko vodi nasilje, ki ga imamo od leta 1983 tudi v slovenskem prevodu in velja za njegovo najbolj prodajano delo. Leto kasneje je roman doživel filmsko adaptacijo z Angelo Winkler v glavni vlogi, režirala sta jo Volker Schlöndorff in Margarethe von Trotta. Povod za nastanek romana so bile Böllove težave s časopisom Bild-Zeitung, ki so ga doletele, potem ko je januarja 1972 v časopisu Der Spiegel objavil članek, posvečen terorizmu, svobodi in skrajni levičarki Ulrike Meinhof, obtoženi terorizma. Zaradi njegove kritičnosti do tedanjih oblasti so lansirali rumeno novico, da je simpatizer teroristov, zato so ga začeli nadzorovati, osumili so ga, da skriva Ulrike Meinhof, in ta gonja se je stopnjevala kar nekaj let. Čeprav je zgodba o senzacionalističnem novinarstvu postavljena v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, je aktualna še danes.
Na odru Slovenskega mladinskega gledališča je 25. marca doživela premiero gledališka priredba te napete zgodbe, ki jo je priredila Blažka Müller Pograjc, režiral pa Matjaž Pograjc. Literarni pamflet Nobelovega nagrajenca je pet dni trajajoča zgodba o senzacionalističnem novinarstvu, o medijskem linču, ki ga uprizori bulvarski tisk in ki uniči življenje 27-letne gospodinjske pomočnice Katharine Blum, ki si je kljub neuspelemu prvemu zakonu izborila kakovostno življenje srednjega sloja. Bulvarski tisk jo brez stvarnih dokazov, s poneverjanjem dejstev in z lansiranjem laži, razglasi za »teroristično nevesto«, ker je noč preživela z nekim Ludwigom Göttenom, obtoženim terorizma, čeprav se zanj naposled izkaže, da je bil navaden tat.
Böll je v uvodu k romanu zapisal, da so osebe in dejanja v tem delu izmišljeni. Če so se pri opisovanju nekaterih novinarskih praks pokazale podobnosti s praksami časopisa Bild, potem te podobnosti niso bile niti nameravane niti naključne, temveč neizbežne, saj je le razgalil nečiste posle policije v »lovu na čarovnice« in razkril, kako se v napihnjenem bulvarskem tisku razvijajo teorije zarote. To, kar se je v njegovem delu zgodilo literarni junakinji Katharini Blum, se je leta 1971 zgodilo tudi resnični Ulrike Meinhof.
Oba, Böllov roman in nova predstava Matjaža Pograjca, tematizirata nasilje in opozarjata, da to danes mogoče še očitneje in perfidneje kot v sedemdesetih letih postaja del našega vsakdanjika. Böllov roman je morda celo najbolj izpostavljeno literarno delo nemškega romanopisja, ki se je ukvarjalo z vprašanjem svobode medijev, družbe in terorizma in je vzniknilo po študentskih nemirih v sedemdesetih letih. V Zvezni republiki Nemčiji so bile po drugi svetovni vojni najpomembnejše politične teme predvsem gospodarski čudež, ponovna oborožitev in ponovna združitev obeh Nemčij, a nobena ni bila bolj zavezujoča in boleča kot prav problematika RAF-a (Rote Armee Fraktion – Frakcija rdeče armade), saj je ta Nemce zaposlovala kar od leta 1970 do 1998.
Predstavo odlikuje odlična igralska zasedba z Romano Šalehar v vlogi Katharine Blum, v drugih vlogah pa nastopajo še Matej Recer, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Neda R. Bric, Damjana Černe, Robert Prebil in Primož Bezjak. Za scenografijo je poskrbel Tomaž Štrucl, za kostume Mateja Benedetti, za glasbo pa Tibor Mihelič Syed.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.