Zapiranje veleposlaništev

Pritisk, naj se varčuje, je v Sloveniji tako močan, da niti naša diplomatsko-konzularna mreža gotovo ne bo mogla ostati tako gosto spletena kot doslej. Tega se zavedajo tudi strokovnjaki za diplomacijo, zato bodo, zbrani v strateškem svetu, poskušali oblikovati novo strategijo slovenske zunanje politike v spremenjenem svetu. Začeli so šele v začetku tega meseca in niso še niti opredelili vseh meril in postavili vseh vsebinskih, političnih, kadrovskih in finančnih vprašanj, ki terjajo odgovor, preden odločamo o zapiranju veleposlaništev.

Vendar vlada že ve, koliko diplomatskih predstavništev bo zaprla. Šest, je bil jasen minister za finance Janez Šušteršič, nadaljnja pojasnila pa je prepustil ministru za zunanje zadeve Karlu Erjavcu, saj je to njegov predlog in „je korektno, da sam predstavi javnosti, za katera veleposlaništva gre“.

Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) smo zaman povpraševali po tem podatku. Številka šest naj bi bila plod „zelo pavšalne ocene“, koliko se privarčuje z zaprtjem enega veleposlaništva. Koliko stroškov bi prinesle prekinitve pogodb o delovnih razmerjih, odpovedi najemnin in tako naprej, so šele začeli analizirati. Poleg tega niti nimajo točnega podatka, koliko morajo privarčevati in do kdaj. Prizadevali si bodo, „da bodo odločitve sprejete premišljeno in da načrtovana racionalizacija ne bo prizadela zunanjepolitičnih interesov RS, njenega mednarodnega položaja in prepoznavnosti v multilateralnih forumih“.

O zapiranju veleposlaništev se govori že dlje časa. O tem je MZZ strateško razmislil že med mandatom ministra Samuela Žbogarja, a je prejšnja vlada celo odprla dve novi predstavništvi, v Albaniji in Braziliji. Erjavec je pred mesecem napovedal zaprtje treh predstavništev: enega od veleposlaništev v Skandinaviji, veleposlaništva na Portugalskem in konzulata v New Yorku. Navadno se (neuradno) najprej omeni Švedska, ker je ta država zaprla svoje veleposlaništvo pri nas. Omenjajo se še Finska, pri čemer je treba upoštevati, da veleposlaništev v vseh skandinavskih državah ne bomo zaprli (imamo ga še na Danskem), Portugalska, Irska, Iran, Avstralija ter New York in München, kjer nimamo veleposlaništev, ampak konzulata.

Nekatere države pri odpiranju in zapiranju veleposlaništev upoštevajo zgolj ekonomski vidik, torej trgovinski promet med državama. A to je preveč poenostavljeno, čeprav Slovenija poudarja, da bo imela v zunanjih odnosih prednost gospodarska diplomacija. Smo majhna država, ki ima še veliko odprtih vprašanj v bilateralnih odnosih, opozarjajo strokovnjaki. Ti tudi navajajo, da bo morala Slovenija odpreti vsaj dve veleposlaništvi, eno v Afriki in eno na Bližnjem vzhodu oziroma v Perzijskem zalivu.