Klemen Košak
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Družba
Anita Ogulin je živela v zelo revni družini, saj je bila zaposlena samo mama, oče je bil invalid. »Bil je slep, z minimalno invalidnino, in morali smo zelo garati za golo preživetje,« je povedala za Nedeljski dnevnik leta 2010, ko so ji podelili naslov Slovenka leta. V zadnjih letih je zaradi dela, ki ga opravlja kot predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje, dobila številna podobna priznanja.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
V soboto, ki je bila prvič pomladna po datumu, takšna pa je bila tudi po vremenu, je Aleš Primc v Škofji Loki ustanavljal stranko. Bil je nasmejan kot vedno in prav z ničimer ni kazal, da je z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem že nekaj časa »v boju za priznanje očetovstva«, kot je pred dvema tednoma poročal njegov spletni medij 24kul.si.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Politika
Oseba, katere ime ni tako pomembno kot težava, na katero opozarja, je pred kratkim po več letih šla prvič k zdravniku, tam pa so jo presenetili z zahtevo, naj stroške storitve poravna iz svojega žepa. Ta oseba si v času, ko je bila samostojni podjetnik, ni plačevala zdravstvenih prispevkov, zaradi česar Zavodu za zdravstveno zavarovanje dolguje več kot štiri tisoč evrov. Ko je zaprla status samostojnega podjetnika, pa je vplačevala v zdravstveno blagajno, prepričana, da si s tem zagotavlja tudi zdravstveno zavarovanje.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Ekonomija
Dr. Marko Kržan, sociolog in politični delavec
Marko Kržan je doktor sociologije, a si je želel, da ga opišemo kot političnega delavca. »Rad bi rehabilitiral ta izraz,« pravi. Z njim smo se pogovarjali, ker je pred kratkim izšla njegova knjiga z naslovom »Marxova teorija vrednosti in razredov«. Napisal jo je na podlagi disertacije, s katero je doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti, in se najizčrpneje ukvarja s transformacijskim problemom. Gre za vprašanje znotraj marksistične teorije o tem, kako se vrednosti blaga spreminjajo v cene in presežne vrednosti v dobiček, vendar knjiga ni suhoparna akademska razprava. Rešitev transformacijskega problema je pomembna pri dokazovanju izkoriščanja v kapitalizmu in je tako podlaga za razbijanje vladajoče ideologije ter načrtovanje boljše družbe. »Kritika kapitalizma je pogoj za nastanek družbe, v kateri ne bomo živeli zato, da delamo, ampak bomo delali tako, da bomo lahko bolje živeli in preprečili okoljsko katastrofo,« so pri založbi Sophia predstavili knjigo. Kržan sicer hodi v službo v državni zbor, kjer je strokovni sodelavec poslanske skupine Združena levica.
-
Vlada je pred tremi tedni predstavila vizijo 2050, s katero je napovedala, da bomo čez 30 let samozavestno živeli kakovostno življenje v skupnosti, kjer bomo drug drugemu zaupali. Ta vizija je zanič, pravi Stane Saksida, ki nekaj ve o teh rečeh. Po izobrazbi je filozof in psiholog, je pa tudi (samouki) sociolog, ki je bil med pobudniki in usmerjevalci razvoja sociologije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je raziskovalec in dolgoletni direktor Inštituta za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, ukvarjal se je predvsem z družbeno razslojenostjo, družbeno močjo, nesoglasji, načrtovanjem družbenega razvoja, vrednotami v razvoju … »Svojo široko metodološko izobraženost in smisel za operacionalizacijo in analizo je kot svetovalec in mentor prenašal v kolegialno okolje. S svojo osebnostjo je ustvarjal odprt prostor za sociološko analizo in za kritičen spoprijem z družbeno-razvojnimi problemi,« je o njem pred časom zapisal dolgoletni sodelavec Niko Toš. Saksida je raziskoval oziroma predaval tudi v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Angliji in na Škotskem, Unesco pa ga je poslal v Mehiko kot strokovnjaka za družbeno načrtovanje. V času Jugoslavije je sodeloval pri oblikovanju dveh strategij razvoja Slovenije.
-
Ko se je julija 2015 Miro Cerar srečal z Angelom Gurrio, je slovensko vlado vodil manj kot leto dni, a sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bil že navdušen: Cerar da ne počiva na lovorikah, ampak gleda daleč v prihodnost. Na Gurrio je naredila vtis zaveza našega voditelja, da seže prek vsakodnevnih obveznosti in oblikuje dolgoročno vizijo ter podrobno strategijo države. »Slovenija kaže impresivno intelektualno vodstvo!«
-
Fakultete bodo natančneje izbirale srednješolce in izbrale jih bodo manj
Rektorji, ki vodijo slovenske univerze, so prepričani, da pri nas študira preveč ljudi. Težavo nameravajo rešiti, saj bo po novem študentov manj, a ti bodo sposobni študij končati, so sporočili, potem ko so se vsi štirje sestali konec januarja. »Vpis na univerzo ni pravica, temveč priložnost za tiste, ki so zanjo sposobni,« je po poročanju Dnevnika dejal rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik.
-
Izzivanje z domobransko zastavo
Šestnajstega decembra lani je nekdo poklical na metliško policijsko postajo in policiste obvestil, da je v njegovi vasi izobešena belo-modro-rdeča zastava z grbom dežele Kranjske in zlatim napisom »Za dom, v boj«. Policisti so se pogovorili s stanovalcem hiše, na kateri je visela zastava, vendar ga niso oglobili. Ker med okoliškimi prebivalci niso zaznali vznemirjenja, po njihovem mnenju ni šlo za kršitev javnega reda in miru, to pa je edini prekršek, za katerega bi izobešanje tak- šne zastave lahko šteli.
-
Tudi predsednik SDS Janez Janša se je odzval na Mladinino satirično primerjanje poslanca SDS dr. Branka Grimsa z nacističnim ministrom za propagando dr. Josephom Goebbelsom. Janša je na spletnem komunikacijskem omrežju Twitter pripomnil, da je »že Churchill natančno opisal Mladino«, ter prilepil fotografijo nekdanjega britanskega premiera Winstona Churchilla in ob njej besede »fašisti prihodnosti se bodo imenovali antifašisti«.
-
V ponedeljek je bil v Odmevih na Televiziji Slovenija gost minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Razglabljal je o motiviranosti slovenskih delavcev. Iztočnico mu je dala novinarka, ki je poročala o iskanju delavcev za nočno izmeno v novomeški tovarni avtomobilov Revoz, in najprej je naštela, zakaj je takšno delo neprivlačno: gre za zelo naporno delo med deseto zvečer in šesto zjutraj, pa tudi za zelo negotovo delo, saj delavcev ne zaposli Revoz, ampak agencije za zaposlovanje. Agencijsko delo uporabljajo podjetja, ki ne vedo, koliko časa bodo potrebovala delavce, in želijo imeti možnost, da se jih preprosto in hitro znebijo. Revoz je sicer dobil toliko delavcev, kot jih trenutno potrebuje, vendar je dalj časa obveščal javnost, da bi si želel izbirati med več dovolj mladimi, psihično sposobnimi, treznimi in motiviranimi kandidati. To je po mnenju novinarke »nesporno pokazalo«, da je »na zavodu za zaposlovanje prijavljena cela armada ljudi, ki se jim enostavno ne splača delati, ker živijo od različnih oblik socialnih pomoči«.
-
Ta teden so se politiki, gospodarstveniki in ekonomisti zbrali v mondenem švicarskem letovišču Davos. Letošnje srečanje se je od prejšnjih razlikovalo po tem, da so se na njem ukvarjali neposredno s tistimi, ki so jih tam predstavljale morda le kuharice, natakarice in čistilke, katerih naloga je bila streči pomembnežem. Ukvarjali so se z množicami, iz katerih so sestavljeni sloji pod elito. Z grožnjami, ki jih te množice pomenijo zanjo.
-
Ministrstvo za notranje zadeve je prejšnji teden odločilo, kakšen vodni top bo država kupila za policiste. Dobili bodo specialno vozilo WAWA 10.000, ki ga izdelujeta nemško avtomobilsko podjetje Mercedes-Benz in avstrijski proizvajalec gasilskih vozil Rosenbauer. Zanj bomo plačali 1,16 milijona evrov.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pred kraktim je na spletnem družabnem omrežju nekdo objavil fotografijo in videoposnetek vihrajoče zastave, štrleče z neometane hiše, in pripisal: »Ob dnevu slovenske vojske sem izobesil zastavo in takoj dobil policijo zaradi prijave rdečkarjev.« V razpravi je trdil, da gre za slovensko narodno zastavo, vendar to ne drži. Zastava je res belo-modro-rdeča, vendar je na njej grb dežele Kranjske, ki so ga med drugo svetovno vojno uporabljali domobranci, pod njim pa je z zlatimi črkami zapisano »Za dom, v boj«, kar je naslov domobranske pesmi. Metliški policisti so na podlagi prijave opravili razgovor z lastnikom hiše. »Opozorili so ga, da gre v tem primeru za prekršek, če bi tako ravnanje spodbudilo vznemirjenje ali razburjenje,« je sporočila Anita Drenik s policijske uprave Novo mesto.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Družba
Izgubil delo v knjižnici, ker je urejal knjigo
Pred dobrim mesecem dni je bil v Mladini objavljen prispevek striparja Zorana Smiljanića o razstavi v avstrijskem glavnem mestu, na kateri sta bila predstavljena stripa Meksikajnarji ter Alma M. Karlin, svetovljanka iz province. Pri obeh stripih, ki ste ju lahko brali tudi v Mladini, je kot scenarist sodeloval Marijan Pušavec. Prvega je naredil skupaj s Smiljanićem, drugega z Jakobom Klemenčičem. V članku o razstavi je Smiljanić, kot je napovedal, »malo zašel s poti«. Zapisal je, da je Pušavčev aktualni projekt knjiga Dvoje življenj – en cilj, ki je biografski prikaz Thee Schreiber Gammelin, slikarke in dolgoletne prijateljice Alme M. Karlin. »Namesto podpore zaradi ukvarjanja s tem projektom ga je doletela odpoved delovnega razmerja. Neverjetno, a resnično: za tisto, kar v tujini cenijo in prepoznavajo kot dragocen prispevek h kulturi, te doma gladko zabrišejo iz službe!« se je jezil Smiljanić.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Družba
Nič ne spodbuja prepričanja, da bo osnovna šola, ki jo v Ljubljani ustanavlja Muhammed Ali Isik, muslimanska. Prostori v obnovljenem nekdanjem samskem domu za Bežigradom niso nič posebnega. Najzanimivejša dela ogleda sta bila Isikov prikaz, kako sistem zapiranja omaric onemogoča, da bi si otrok preščipnil prste, in njegovo vztrajanje, da s fotografom ugibava, čemu so namenjene določene aparature v kuhinji in zakaj ima ena od učilnic ogromno vtičnic.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Družba
Zala Turšič ve, da Sindikat Mladi, ki ga vodi, med sindikati izstopa. Mladi niso posebna poklicna skupina in nimajo svoje kolektivne pogodbe. Kljub temu se na trgu delovne sile z nekaterimi težavami srečujejo pogosteje kot drugi delavci. Oblast te težave rešuje z moraliziranjem in s številnimi, a nikoli zares učinkovitimi ukrepi. Zato je pomembno, da imajo mladi delavci svojega predstavnika.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Družba
Potem ko se je Luka po petnajstih letih razšel s partnerko, se je prijavil v hiši blizu Kamnika, ki je v lasti njegovih staršev in v kateri živi še njegov brat. Hiša je velika, a v njej ni ne štedilnika ne hladilnika, pa tudi ogrevana ni. »Dostikrat spim v avtu, ker mi je bolj udobno in toplo. Tako da je to zelo zasilno prebivališče. V iskanju boljše rešitve, ki se mi trenutno zdi celo imet prikolico,« je povedal sodelavcem Inštituta za socialno varstvo, ko se z njim pogovarjali novembra lani.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Politika
»Bela jelka se, kot vsa drevesa, ne more premikati in zaščititi pred vplivi okolja. Skorja se pogosto poškoduje in je podobna odprti rani. Odprta rana pa je občutljiva in dovzetna za infekcije,« piše na spletni strani podjetja Ars Phrama, ki oglašuje domnevno najučinkovitejšo zaščito proti izgorelosti, psihični posledici delovne preobremenitve in stresa. Ker se bela jelka ne more zaščititi drugače, tvori zaščitne snovi, bogate z antioksidanti, ki varujejo tkiva pred številnimi boleznimi, ki jih povzročajo prosti radikali. Ars Pharma je več let spodbujala slovenske farmacevte, da so izdelali izvleček skorje bele jelke. Abigenol, kot so ga poimenovali, ima dvakrat večji antioksidativni učinek kot izvleček francoskega obmorskega bora, ki se pridobiva že osemdeset let.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Družba
Nastop Jolande Bičan na protestu prejšnji četrtek pred vlado je trajal trideset sekund. »Sem pomivalka in čistilka v osnovni šoli in vrtcu. Imam 21 let delovne dobe in sem v trinajstem plačnem razredu. Moja plača je nižja od zajamčene,« je povedala in pokazala svojo plačno listo množici, ki jo je podprla s hrupom piščalk in trobelj. »Za svoje pošteno in vestno opravljeno delo, ki ga opravljam s srcem, zahtevam pošteno plačilo. Dovolj nam je životarjenja.« V osnovni šoli in vrtcu Sveta Trojica v Slovenskih goricah se je zaposlila leta 2008, potem ko je izgubila službo v lokalnem tekstilnem podjetju, ki je šlo v stečaj. »Imam srečo, da sem našla službo blizu doma,« je nekaj dni po protestu povedala v telefonskem pogovoru. Njen mož dela v tovarni za nekoliko višjo plačo, 800 evrov neto na mesec, hčerka pa končuje srednjo šolo.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Družba
Marčni finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih v Planici je za medije tudi vsakoletna priložnost, da postavljajo vprašanja, kaj bi lahko iz športa prenesli v druga področja družbe. Da letos te razprave ne bi vodile samo do pomena motivacije in trdega dela za osebni in nacionalni uspeh, je poskušal poskrbeti sindikat delavcev v gostinstvu in turizmu. Njegovi člani, prepoznavni po enotnih kapah, so z deljenjem letakov med množično obiskano sobotno tekmo opozarjali, da slovenski turizem in gostinstvo v zadnjih letih beležita rekorde, a se to delavcem ne pozna, saj delajo dolge urnike za nizke plače. »Nismo želeli protestirati tako, da bi zmotili planiški praznik,« pravi generalna sekretarka sindikata Karmen Leban, »ampak zgolj opozoriti, da so prezrti tisti, ki skrbijo za zadovoljstvo gostov in prihodke lastnikov podjetij«. Pojasnjuje, da na dogodkih, kot je planiški, gostinski in turistični delavci delajo po 12 ur na dan, brez odmora in počitka. Podobno je tudi vse ostale tedne v letu.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Družba
Z dr. Petrom Jambrekom smo se sestali na idiličnem državnem posestvu Brdo pri Kranju, kjer njegova Fakulteta za državne in evropske študije najema več prostorov pri javnem zavodu Protokolarne storitve. Nekaj ur po tem, ko je priletel iz Barcelone, nas je zagoreli 77-letnik, oblečen v usnjeno jakno, sprejel v hotelu Kokra, na koncu hodnika nasproti recepcije. Sedel je v sejni sobi, pripravljen, da pojasni, zakaj bo Nova univerza zaživela šele devet let po ustanovitvi. To je peta slovenska univerza, poleg Univerze v Novi Gorici druga zasebna in druga s sedežem v tem kraju. Njen rektor je Jambrek, a kmalu naj bi ga zamenjal nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
Prejšnji teden so članice in člani parlamentarnega odbora, pristojnega za socialo, razpravljali o predlogu opozicijske Združene levice, naj znesek otroškega dodatka ne šteje v znesek dohodka, na podlagi katerega se določa upravičenost do drugih socialnih transferjev.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
V Sloveniji bomo po desetih letih spet uvedli vajeništvo, saj je večina poslank in poslancev napovedala podporo vladnemu zakonskemu predlogu. Strinjajo se s trditvami ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič, da bo zakon delodajalcem približal poklicno izobraževanje ter prinesel nove zaposlitvene možnosti. V parlamentu predlogu nasprotuje le Združena levica, z njo pa se strinjajo tudi dijaška organizacija, zveza srednjih šol in sindikati. Vsi opozarjajo, da bo sistem bolj koristil podjetjem kot srednješolcem, delavcem pa bo škodil. »Zdi se, kot da je zakon pisan predvsem na kožo delodajalcem, saj bodo s tem pridobili poceni delovno silo,« so v sindikatu Mladi plus izrazili mnenje mnogih.
-
Ta mesec so številni prebivalci Slovenije ugotovili, da so polnoletni otroci dolžni »po svojih zmožnostih« preživljati svoje starše, če ti »nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti«. Ta določba je v zakonu o družinskih razmerjih zapisana že od leta 1976, vendar sta jo dve spremembi socialne zakonodaje, sprejeti v zadnjih letih, naredili pomembnejšo.
-
Prejšnjo nedeljo dopoldne je revirni gozdar opazil, da je spomenik, ki nad breznom v Jelenjem žlebu stoji v spomin na bitko med partizanskimi in italijanskimi vojaki, močno poškodovan. Storilec, ki policistom ob zaključku redakcije Mladine še ni bil znan, je razbil kamniti plošči z napisi ter odstranil rdečo zvezdo, ki je povezovala stebra, na katerih sta plošči pritrjeni. Na razbitih ploščah je bil vpisan verz: »Pregnane v mrak in mraz, nas je hranila ljubezen do pravice in prostosti; zahropel boj, smrt žanje v trumi gosti – in zašume nad zemljo zmage krila.« Občina Ribnica naj bi bila oškodovana za tri tisoč evrov.
-
Dr. Veronika Tašner, sociologinja vzgoje
Kako biti uspešen na trgu delovne sile? Čeprav obstajajo predvidevanja, kateri poklici bodo zaželeni, tudi tisti, ki delajo take sezname, priznavajo, da niso veliko zanesljivejši od ugibanj. Ena od raziskav, ki jo je pred kratkim navedel predsednik Borut Pahor, pravi, da bo 60 odstotkov otrok, ki so zdaj v prvem razredu, opravljalo službe, ki še ne obstajajo. Tako nastajajo tudi nasveti, ki ciljajo na psihološko discipliniranost delavcev, na primer naj iskalci službe ne bodo »mamini sinčki«. Razvajenih, nesamostojnih in zahtevnih ljudi, ki ne znajo poskrbeti za svojo prihodnost, gospodarstvo noče, je na zadnjem sejmu o poklicih Informativa 2017 prejšnji konec tedna obveščal Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. To je le zadnji poskus izogibanja dejstvu, da so nujne velike spremembe, pravi dr. Veronika Tašner z oddelka za temeljni pedagoški študij na ljubljanski pedagoški fakulteti. Že to, da imajo tudi ljudje, ki so pridno opravljali šolske naloge, težave z iskanjem dobre službe, kaže, da šola ne opravlja glavne funkcije, ki ji jo je naložila država. Neuspešnost pri pripravi posameznikov na trg delovne sile je izhodišče knjige Prihodnost šole v družbi brez dela, ki jo je Veronika Tašner pred kratkim uredila skupaj s kolegom in nekdanjim ministrom za šolstvo dr. Slavkom Gabrom. V sklepnem delu, ki sta ga napisala skupaj s profesorico na filozofski fakulteti, dr. Ljubico Marjanović Umek, ponujajo tudi razmislek o mogočih smereh iskanja rešitev za velik izziv, pred katerim je izobraževalni sistem. Trdijo, da mora šola pač zmanjšati prizadevanja za ustvarjanje primernih mezdnih delavcev ter se osredotočiti na posredovanje znanja, ki nima neposredne uporabne vrednosti za gospodarstvo.
