Dežmanova ekskurzija

V začetku aprila je šel zgodovinski klub katoliške Gimnazije Želimlje na ekskurzijo, dijaki so si ogledali povojno množično grobišče v Hudi Jami pri Laškem. Predsednik komisije za ureditev prikritih grobišč in novi v. d. direktorja Arhiva RS Jože Dežman jim je pokazal panoje, Barbara rov, kostnico s posmrtnimi ostanki in jih pozval k molitvi za umrle oziroma vsaj k minuti molka. Na koncu so dijaki izpolnili anketo o obisku in napisali svoje mnenje o kostnici. „Mislim, da je bilo zelo korektno opravljeno,“ je pohvalil ravnatelj šole Peter Polc, ki je bil zraven kot „prevoznik“.

Na obisk grobišča je Dežman dijake pripravil s predavanjem. Že od jeseni - brezplačno, kot zatrjujejo vsi - vodi ta krožek, v katerega je vključenih nekaj dijakov. Sprva je imel profesor zgodovine na gimnaziji Želimlje Jurij Pavel Emeršič načrt, da bi letos obravnavali plemstvo na Slovenskem in Dežman je dijakom predaval tudi o fevdalizmu, ampak „so dijaki sami rekli, da jih druga svetovna vojna bolj zanima,“ je pojasnil Emeršič. V okviru te teme so obiskali Hudo Jamo.

Zapletlo se je, ko nas je zanimalo, kako se za obisk lahko dogovorijo druge šole. Dežman nas je napotil na Ivana Kendo, o katerem ni hotel izdati drugega, kot da je upokojenec. Za več informacij bomo morali pobrskati sami, nam je naložil.

Kende nam ni uspelo najti, nam je pa Roman Leljak, ki je tudi spremljal dijake, dejal, da ima Kenda res ključ, vendar „s tem resnično nima nič. Daleč od tega, da bi lahko komurkoli omogočil ali onemogočil vstop. Še jaz, ki sem bil leta 1989 prvi v Hudi Jami, ne morem kar tako noter.“ Jasno mu je, da dostop do grobišča dovoli komisija, ki ji predseduje Dežman. „On ima pooblastilo,“ je povedal Leljak.

Zanikal je tudi Dežmanovo trditev, da je Hudo Jamo „v zadnjem času obiskalo veliko ljudi“. Leljak pravi, da poleg gimnazijcev iz Želimelj ni bilo nikogar. Dežman trdi, da je bil obisk del dejavnosti zgodovinskega krožka, a priznava, da je šlo tudi za preskus, kako organizirati poslovanje muzeja, oziroma je želel ugotoviti, „kaj mislijo dijaki, ali je tako lokacijo treba videti ali ne“. Predlog za muzej je Dežmanova komisija dobila že pred časom, a sam si ne upa napovedati, kdaj se bo premaknilo. „Redni obiski Hude Jame bodo možni, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji,“ je dejal in naštel vprašanja glede lastnine, statusa objekta, režima v jami ter sprememb prostorskega načrta v občini Laško.

Dijaki Želimelj so v Barbara rovu videli okostja, zložena v nepokrite modre, rdeče in rumene plastične zabojnike. „To je res neokusno narejeno in v tej obliki Barbara rov ne more biti odprt. Prav bi bilo prestaviti posmrtne ostanke vsaj v lesene krste in počakati, da jih odnesejo v kostnico v Maribor ali na Teharje. To bi bilo tudi za svojce bistveno bolje, saj bi imeli kje prižgati svečko, lahko bi se dotaknili groba kot vsi normalni ljudje, ne da bi hodili 300 metrov globoko v Barbara rov,“ se z Dežmanovo ekskurzijo ne strinja Leljak.