Dvosmerna demonstracija beatov

Dejstvo, da se domača klubska scena precej neangažirano odziva na aktualne trende, ni novo. Čislane, sveže pogruntavščine v Podalpju v najboljšem primeru spremljamo z nekajletno zamudo, v najslabšem pa jih sploh ne vidimo. A nekje vmes so se znašli dogodki, ki v posluh ponujajo tudi dosežke novih beatov. Resda nekoliko pozno, a ker ta, sicer kakšnih deset let stara praksa v zadnjih letih beleži vse večjo popularnost, domačim promotorjem vendarle ne smemo očitati ignorance.

Najbolj komplementarno se beat scene doma ta čas loteva založba RX:TX, ki priložnostno v goste povabi zanimive tuje ustvarjalce, obenem pa priložnost ponuja tudi domačim producentom in didžejem. Lani je objavila zelo dobro sprejet prvenec Oknaia, v teh dneh pa bo luč dneva uradno ugledal tudi prvenec Borke, didžeja, glasbenega novinarja, koncertnega promotorja in (priložnostnega) producenta. Svojo prvo zgoščenko je predstavil na sobotnem dogodku v ljubljanski Gala hali, na katerega je povabil še dolgoletnega sodelavca Bakta, Freeversa, Zagrebčana Josipa Klobučarja (ta je ukrojil tudi remiks za prvi singel z Borkovega prvenca) in Britanca Ambassadeursa.

Slednjemu poznavalci že vse od lanskega izida singla M.O.P.E. napovedujejo svetlo prihodnost, kljub temu pa zasluge za tokratno solidno napolnjeno Gala halo lahko vendarle pripišemo predvsem Borki. Ne nazadnje gre za enega najbolj prepoznavnih domačih didžejev, ki klubsko občinstvo že dobrih deset let razveseljuje s svojimi žanrsko pisanimi seti. V zadnjem času njegov repertoar sestavljajo sodobni in starošolski dosežki hiphopa, soula, funka in njihovih različnih izpeljank, te pa je v dinamičen set spretno povezal tudi tokrat. Poudarek je resda slonel na rapu, instrumentalnem hiphopu in beatih, toda znotraj teh se je prostor odpiral tudi glasbi, ki je hiphopu in njegovim derivatom tlakovala pot.

Borkov izbor, ki presega stereotipno sekljanje in lepljenje tipičnih (beat) vzorcev, je zato povsem zasenčil oba tuja gosta. Seta Ambassadeursa in Klobučarja sta si bila v svojem monotonem spajanju beatov tako podobna, da manj pozoren obiskovalec bržkone sploh ni opazil, kdaj sta se didžeja zamenjala. Da to ni bila le kaprica bolj angažiranih poslušalcev, se je potrdilo, ko je mešalko začel razgibavati Borka. Dogodek je šele takrat dobil tisti pravi, žurerski žmoht, v katerem so se naslajali tako plesno kot poslušalsko razpoloženi obiskovalci.

Sicer je res, da ima Borka v primerjavi s svojima kolegoma precej daljšo didžejevsko kilometrino in je zato njegova tehnika bolj izpiljena, toda glavna razlika se je vendarle skrivala že v samem izboru glasbe. Čeprav sta bila Ambassadeurs in Klobučar po standardih bližje izročilu beatov, je bil prav Borka tisti, ki jih je tokrat predstavil v najlepši podobi.