26. 4. 2012 | Mladina 17 | Kultura
Odtisi in vtisi
V MGLC so pripravili pregled aktualne slovenske grafične ustvarjalnosti od leta 2008 do danes
Lenka Đorojević in Matej Stupica: D BUK, 2011
Ljubljanski Mednarodni grafični likovni center (MGLC) zadnjih petnajst let intenzivno raziskuje dogajanje na področju grafike in umetnosti tiska. Pripravil je že več razstav, ki so predstavile živost in inovativnost raznolike grafične produkcije v Sloveniji. Razstave so bile pripravljene na podlagi neposrednih vabil umetnikom ali kot kuratorski izbor umetniških del. Leta 1993 se je na razstavi Mlada slovenska grafika predstavilo nekaj novih ustvarjalcev, ki jih danes že lahko uvrščamo med klasike slovenske grafike. Leta 1998 je sledila razstava Nova generacija, ki je opozorila na živahno dogajanje v slovenski grafiki, leta 2008 pa še razstava Tretji pogled – raznolikost grafike danes, ki je s skoraj 100 razstavljenimi deli predstavila vlogo grafike v kontekstu sodobne umetnosti in povezala tradicionalno grafiko in druge reproduktibilne umetnostne medije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Kultura
Lenka Đorojević in Matej Stupica: D BUK, 2011
Ljubljanski Mednarodni grafični likovni center (MGLC) zadnjih petnajst let intenzivno raziskuje dogajanje na področju grafike in umetnosti tiska. Pripravil je že več razstav, ki so predstavile živost in inovativnost raznolike grafične produkcije v Sloveniji. Razstave so bile pripravljene na podlagi neposrednih vabil umetnikom ali kot kuratorski izbor umetniških del. Leta 1993 se je na razstavi Mlada slovenska grafika predstavilo nekaj novih ustvarjalcev, ki jih danes že lahko uvrščamo med klasike slovenske grafike. Leta 1998 je sledila razstava Nova generacija, ki je opozorila na živahno dogajanje v slovenski grafiki, leta 2008 pa še razstava Tretji pogled – raznolikost grafike danes, ki je s skoraj 100 razstavljenimi deli predstavila vlogo grafike v kontekstu sodobne umetnosti in povezala tradicionalno grafiko in druge reproduktibilne umetnostne medije.
Tokratna razstava se od prejšnjih razlikuje po tem, da je pripravljena na podlagi javnega poziva umetnikom (MGLC ga je organiziral v začetku letošnjega leta), da prijavijo svoja dela, ki so pogosto obsegala cele serije in s tem kazala raznovrstnost pristopov ter celoviteje odražala njihove umetniške ambicije. Odzvalo se je več kot 150 avtorjev, ki so poslali več kot 1000 del, izmed katerih sta mag. Breda Škrjanec in Božidar Zrinski izbrala žanrsko raznovrstna dela 60 avtorjev. Razstava, ki predstavlja različna slogovna in vsebinska izhodišča, od tradicionalnih grafičnih listov do računalniških grafik, objektov, razglednic, knjig umetnika, razvršča avtorje po letnici rojstva, od najstarejšega do najmlajšega, s čimer se ustvari zanimiv pregled sočasne grafične produkcije na podlagi različnih generacijskih in umetniških izhodišč.
Starejša in izkušena generacija avtorjev (Danilo Jejčič, Bojan Kovačič, France Berhtold, Stojan Brezočnik, Ivo Mršnik, Tomaž Gorjup, Vojko Pogačar, Tanja Špenko, Janko Orač, Zora Stančič) povečini sledi svojim že izoblikovanim umetniškim izrazom in utrjevanju pozicij znotraj sodobne umetniške produkcije.
Pri avtorjih, rojenih v šestdesetih letih (Drago Vit Rozman, Jaka Bonča, Samuel Grajfoner, Črtomir Frelih, Leon Zakrajšek, Romeo Stubelj, Matjaž Penko, Svetlana Jakimovska Rodić, Mojca Zlokarnik, Silvester Plotajs Sicoe, Tanja Lažetić, Marija Mojca Pungerčar), se kažeta izrazita raznovrstnost in žanrska pestrost, zaznamuje jih eksperimentiranje z materiali in uporaba raznih sodobnih načinov reproduciranja.
Pestra produkcija zaznamuje tudi generacijo avtorjev, rojenih v sedemdesetih letih (Jaka Železnikar, Arjan Pregl, Zoran Srdić Janežič, Gašper Jemec, Martina Bohar, Matjaž Geder, Tamara Rimele, Miran Kreš, Jernej Jemec, Nataša Mirtič, Vesna Drnovšek, Mina Fina, Urša Vidic, Eva Žula). Predstavljajo se z na videz zelo različnimi deli, tehnikami in vsebinami, ki pa jih povezujejo sproščen likovni izraz, humor, zabavne in pikre vsebine.
Najbolj številna in dejavna pa je najmlajša generacija avtorjev in avtoric, rojenih v osemdesetih (Jasmina Nedanovski, Petra Petančič, Nina Koželj, Ana Ida Mordej, Alja Piry, Miroslav Cukovic, Eva Petrič, Lenka Đorojević in Matej Stupica, Boris Beja, Tjaša Rener, Eva Lučka Kozak, Klemen Zupanc, Maša Gala, Emerik Lan Dovgan, Nika Petek, Ksenija Orhini, Tina Mohorovič, Anja Kolenko, Davor Mesić, Kristina Rutar, Neda Madjar, Sara Bolte).
Božidar Zrinski je v katalogu, ki je izšel ob razstavi, zapisal, da so dela te najmlajše generacije zagotovilo, da se ohranjajo kakovostne lastnosti grafike in njen pomen v slovenski likovni umetnosti. Tehnično neoporečnost, mojstrsko izurjenost in produkcijsko iznajdljivost avtorji nadgrajujejo z vsebinami današnjega časa, ki niso več podvržene le metjejskemu raziskovanju, ampak tvorno sooblikujejo sodobno likovno stvarnost pri nas. To generacijo sta ob Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani oblikovali tudi dve vse bolj prepoznavni in dejavni grafični središči na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.