Quantic: »Kolumbija je glasbena meka«

Multiinštrumentalist, didžej in glasbeni producent Will Holland oziroma Quantic velja za britanskega čudežnega dečka spajanja elektronike in slogov soula, jazza, nazadnje tudi cumbie, ki se je je nalezel med šestletnim bivanjem v Kolumbiji. Je očiten deloholik, saj je v zadnjih desetih letih postregel z zavidanja vrednim številom albumov, sodelovanj in kompilacij starejših godb. Za uvod v letošnjo Drugo godbo se po šestih letih vrača v Ljubljano. A tokrat ne sam in ne kot didžej. Prihaja s svojim pretežno kolumbijskim bendom Combo Barbaro, še pomembneje, prihaja z eno najprepoznavnejših britanskih pevk zadnjih let Alice Russell v sklopu turneje, na kateri predstavljata album Look Around the Corner, ki je njun prvi skupni dolgometražec.

Že v najstniških letih ste didžejali, kmalu tudi producirali in potem igrali v svojem bendu Quantic Soul Orchestra. Kakšno je pravzaprav zaporedje vseh teh dejavnosti?

Od malih nog sem igral inštrumente, in sicer doma. Oče je bil folk glasbenik, igral je banjo, naučil me je igrati kitaro. Živel sem v zelo glasbenem okolju, imam tudi dve starejši sestri, obe sta peli in igrali in od njiju sem se veliko naučil. Ko sem potem začel zbirati plošče, sem se počasi lotil semplanja, sčasoma pa sem začel snemati tudi žive inštrumente.

Že leta potujete po različnih koncih sveta, predvsem iščete plošče in snemate z lokalnimi glasbeniki. Vem, da ste pred več kot petimi leti obiskali Portoriko, kar je bila neke vrste ključna izkušnja?

Ja. Šel sem na prijateljevo povabilo. Tam smo posneli singel, izkušnja pa mi je na novo odprla glavo. R & b, soul in afriške plošče so mi bili všeč že prej, a to je bilo neposredno izobraževanje. Delal sem z lokalnimi glasbeniki, to je bilo neke vrste eksperimentalno obdobje. Seveda pa sem tam začel kupovati tudi plošče, s katerimi sicer ne bi nikoli prišel v stik recimo v Angliji. Tam sem slišal glasbo z vseh koncev Karibov in Južne Amerike, iz Venezuele, Kolumbije, Paname … Tako sem se začel vse bolj zanimati za Latinsko Ameriko kot celoto.

Kako ste potem pristali v Caliju v Kolumbiji? Na obisku, ki sedaj traja že več kot pet let?

Tam sem imel prijatelja, ki mi je pripovedoval o odličnem perujskem pianistu Alfredu Linaresu (Quantica bo spremljal na koncertu v Ljubljani, op. a.), ki živi v Caliju. Govoril mi je, kako je neverjeten in da ga moram spoznati. Bil sem ravno v Panami in smo se dogovorili, da se dobimo. Odletel sem v Cali, spoznal Alfreda. Spoznal sem tudi, da je Cali neke vrste glasbena Meka, neverjetno mesto. Odločil sem se, da moram tam ostati malo več časa. Rekel sem si pol leta. In šest let kasneje sem še zmeraj tam.

Pa kaj didžejate v Caliju?

Ja, kar veliko. Najprej sploh nisem, a scena se je v Kolumbiji v zadnjih petih letih blazno razvila, veliko se dogaja. Manu Chao je ravno nastopal v Caliju, česar si pred petimi leti ne bi niti predstavljal. Naokoli je ogromno vinila in veliko štacun z rabljenimi ploščami, a mlade didžeje zanima predvsem sodobna elektronska glasba.

Je kakšno mesto, kjer še niste bili, pa bi tja radi šli zaradi plošč?

Zdi se mi, da je dandanes povsod zelo težko najti plošče, saj se povsod najde kdo, ki jih išče. Ne morem reči New Orleans in ne morem reči Haiti. To so prostori, katerih muziko imam rad, a so jih nedavni dogodki precej spremenili. Težko bi rekel. Dandanes najdeš plošče tam, kjer bi najmanj pričakoval.

Novo ploščo ste posneli z Alice Russell. Z njo ste prvič sodelovali na svojem drugem albumu in na prvi plošči skupine Quantic Soul Orchestra. To je bilo pred desetimi leti.

Ja, takrat sva veliko sodelovala. Oba sva živela v Brightonu, in to zelo blizu, bilo je lahko. Ko sem se preselil, se je to seveda končalo. Alice je postala izjemno uspešna samostojna izvajalka. Oba sva imela ogromno dela, a sva pogrešala sodelovanje. Potem sva nekega dne kupila vozovnico in za nekaj tednov je prišla v Kolumbijo.

Pa sta že od vsega začetka vedela, da snemata album?

Mislim, da je bila zamisel, da narediva album. A prvič, ko je prišla, smo posneli le tri komade. Potem je dolgo ni bilo nazaj in malo smo se spraševali, kaj zdaj. Ko se je končno vrnila, sem imel boljši studio in več glasbenikov, več izkušenj, saj sem vmes posnel ploščo Tradition in Transition, veliko bolje sem vedel, kako se snemajo in miksajo plošče.

Kaj pa pisanje in aranžiranje komadov? Kako jih pravzaprav delata z Alice?

Pri naju so stvari pol-pol. Po navadi imam glasbeno zamisel, Alice potem napiše besedilo. Včasih je tudi obratno. A gre za ploščo, ki je absolutno plod sodelovanja. Alice je vedno blazno vključena v proces nastajanja in ima jasne zamisli. Nikakor ni ena tistih pevk, ki samo pridejo, odpojejo in so zadovoljne.

Koncert:
Quantic & Alice Russell & Combo Barbaro
Kje: CUK Kino Šiška, Ljubljana
Kdaj: 10. maja