Humanitarna pomoč SDS

Notranji minister Vinko Gorenak ima srce

Vsak poslanec poleg redne plače prejema med drugim tudi dodatek za delo z volivci. Gre za mesečni pavšal, ki - odvisno od oddaljenosti poslančevega okraja od Ljubljane - znaša od 500 do 1000 evrov neto. Nadzora nad porabo tega denarja ni, resda mora vsak poslanec parlamentu vsako leto poročati o tem, kako je denar potrošil, a pogled v poročila pokaže, da so ta izredno skopa. Kljub temu je seveda jasno, kaj je upravičeno porabljen denar za delo z volivci. Gre za stroške, povezane z organizacijo srečanj, s porabo goriva ali plačilom pogostitev in morda s porabo pisarniškega materiala v poslanskih pisarnah.

Toda ali poslanci zares vsak mesec z volivci pojedo približno 140 kosil? In ali res povprečen poslanec vsak mesec 20-krat prevozi Slovenijo po dolgem in počez? Zaradi tega, ker ni dobro „lagati in prikrivati“, se je notranji minister Vinko Gorenak odločil na blogu razkriti, kako je sam porabil ta denar. Minister je priznal, da sredstev ni porabil, zato „sem jih razdelil v večini za humanitarne namene“, kot je zapisal. A zanimivo je, kaj vse je minister Gorenak vštel v te „humanitarne namene“, za katere bi praviloma - saj gre za njegovo osebno dobroto - moral prispevati iz osebnega dohodka.

Na njegovem humanitarnem seznamu denimo najdemo 300 evrov, ki jih je podaril cerkvi za nabavo razpela, pa 100 evrov, ki jih je podaril organizatorjem prvomajskega pohoda, pa 100 evrov, ki jih je daroval godbi na pihala, pa 100 evrov za lokalno gasilsko društvo in kar 1400 evrov, ki jih je prispeval stranki SDS. Pri tem se je vprašal, ali se v Sloveniji „poštenost in odkritost ne izplača“ in „ali bi bilo bolje, če bi vse to zamolčal, še bolje pa bi bilo, če bi denar porabil zase“. Seveda, Gorenak ni edini, ki je denar, namenjen volivcem, podaril sebi in svoji stranki. Gre zgolj za še enega izmed alternativnih proračunskih virov, iz katerih se napajajo politične stranke.

Poleg denarja za delo z volivci so stranke upravičene še do povračila stroškov za izobraževanje, k tej postavki pa sodi tudi nakup knjig. V SDS so v prejšnjem mandatu kupili 115 izvodov knjige Predsednikovo simbolno odlikovanje zločina, ki so jo izdali kar v strankini založbi. Potem imajo stranke še pravico do strokovne pomoči. Na mesec vsaka v ta namen na poslanca dobi po 2266 evrov, a namesto da bi s tem denarjem zaposlile strokovne sodelavce, denar pogosto kanalizirajo k podjetjem ali zavodom, katerih ustanovitelji so sami poslanci.