11. 5. 2012 | Mladina 19 | Kultura
Prihaja pomlad!
V Gradcu bo te dni potekal že 12. glasbeni festival Spring, najmočnejši elektronski dogodek v regiji, ki se za zdaj še ni povsem potopil v morje popa
Na odprtju bo nastopil Amon Tobin, ki bo material z zadnje plate v živo vijačil v megalomanski inštalaciji
© Springfest press
Trendovski glasbeni festivali v svojih sloganih radi stavijo na pompozne puhlice in graški Spring ni nobena izjema. Njegovo naivno romantično vodilo je »Elektronska glasba je najpomembnejša stvar na svetu«, kar seveda ne pove pravzaprav nič. Res pa je, da gre za hitro rastočo in največjo glasbeno manifestacijo v bližnji okolici, katere obisk se je v 12 letih kar stokrat povečal, program pa je razvejila krepko zunaj okvirov koncertov in klubskih večerov. Prvo leto je bilo obiskovalcev okoli 2000, danes jih je že več kot 200 tisoč.
K izjemni rasti festivala je seveda pripomoglo tudi prelomno leto 2003, ko je bil Gradec evropska prestolnica kulture, saj je drugo največje avstrijsko mesto to priložnost bistro izkoristilo predvsem za razvoj mestne infrastrukture in kulturnih institucij in ne le za pompozne, drage manifestacije, ki za prihodnost skupnosti ne pomenijo tako rekoč nič. Novonastali in renovirani prostori, pa tudi različne organizacije so ključnega pomena za eksplozijo Springa, ki vsako leto vključi kakšno novo lokacijo, programski sklop in celo izobraževalne vsebine. Letos bodo tako že drugič pripravili konferenco s predavanji, okroglimi mizami in delavnicami, za katero se sicer zdi, da se zgleduje po sterilni Red Bullovi glasbeni akademiji, vse več pa vlagajo tudi v različne avdiovizualne inštalacije.
Festival se je v zadnjih letih tako razširil, da od lani deluje celo na dveh največjih mestnih lokacijah, to sta Stadthalle Graz in Helmut-List-Halle, kar je približno tako, kot če bi festival elektronske glasbe v Ljubljani delno potekal tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najbolj čislani festivalski prostor pa ostaja Dom im Berg, dvorana za približno tisoč obiskovalcev, ki so jo izklesali v hrib, na katerem stoji mestni grad.
Programska us–meritev štajerskega velikana se je zasukala stran od didžejevskih setov v smer živih nastopov, ki naj bi bili za občinstvo privlačnejši. Zadnji dve leti je rahlo razočaral s klišejskim programom, ki je – tako kot se je precej bolj drastično in žalostno zgodilo s srbskim Exitom – več stavil na velika imena kakor na vsebino, letos pa kaže nekoliko bolje. Med headlinerji izstopata sicer v skoraj komercialnih vodah domača težkokategornika dubstepa Skream & Benga. Potem so tu še BBC-jev trendseter, večno raznožanrski didžej Giles Peterson, francoski elektro odfukanci dOP, berlinska mašinerija Modeselektor. Pa bolj in manj zanimivi veterani različnih žanrov. Med prvimi omenimo Kirka Degiorgia, ki je znan po mešanici detroit techna s slogi soula in funka, ter pionirja 2Stepa MJ Cola.
Najpompoznejša in najprivlačnejša zanimivost tokratnega festivala pa bo kar odprtje, na katerem bo nastopil veteran kultne založbe Ninja Tune Amon Tobin s svojim avdiovizualnim projektom ISAM. Gre za povsem megalomansko inštalacijo, večmetrsko konstrukcijo, v kateri brazilski zvočni mojster v živo vijači material z zadnje plate in na katero jim je z uporabo neštetih projektorjev uspelo izoblikovati enega najnatančnejših, najosupljivejših in z zvokom pincetno sinhroniziranih videomappingov sploh. Tobinova glasba kar kliče po vizualni reinterpretaciji, saj gre za edinstveno seciranje in oblikovanje konkretnih, posnetih zvokov v šus brezkompromisno masivne postžanrske godbe.
Hude zanimivosti bomo tokrat našli tudi med manjšimi izvajalci. Poslušali bomo lahko denimo v živo igrane techno impulze avstrijske skupine Electro Guzzi, ki je nedavno pri nas rezonirala v praznem Kinu Šiška. Nastopila bodo seveda tudi prežvečena imena glavnine evropskih (poletnih) festivalov, tak je denimo britanski skrečerski kolektiv Scratch Perverts, ki vedno ponudi isti ziheraški izbor komadov, osvežen le z novimi klubskimi hiti.
Spring pa ni edini festival elektronske glasbe v Gradcu. V zadnjih letih mu je zastavo s progresivnim, domiselnim in aktualnim programom z droga odnesel precej manjši Elevate, ki raje stavi na nišne (pod)žanre elektronske kuhinje podzemlja. Tako mu pogosto uspe uloviti trenutke »predhajpa«, torej trenutke, preden posamezne »nove« zvoke esteblišment pljune na ovitke (glasbenih) revij. Oba mestna festivala skupaj sta ključnega pomena za razvoj manjše lokalne scene promotorjev, didžejev, producentov in glasbenikov, med elektronskimi nadobudneži pa je dejansko vse več takih, ki zaradi ugodnejše glasbene klime med študijem ostanejo kar v Gradcu.
Springfestival je, resnici na ljubo, to zgodbo začel. Že leta se nevarno nagiba v smer generičnih festivalov »velikih imen«, a za zdaj še uspešno hodi po tankem robu med podzemljem in popom.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.