Igre s Primorjem

V ZDA je veliko skladov zasebnega kapitala, ki prevzamejo podjetje, ga optimizirajo in čez nekaj let z dobičkom prodajo. Tako podjetje naj bi bilo tudi Icon Capital Group. Bilo naj bi družinsko podjetje, imelo naj bi 40 zaposlenih in operiralo s 100 milijoni evrov sredstev. Zdaj naj bi skupaj z družbo Patera v lasti Ranka Mimovića na veliko vstopalo v gospodarstva držav jugovzhodne Evrope. Tehtalo naj bi številne priložnosti, med drugim center Stožice in ajdovsko gradbeno podjetje Primorje. Zaradi zadnjega gradbenega velikana v Sloveniji je slovenska javnost želela, da bi Iconov predsednik in izvršni direktor Julien Frost III. kakorkoli potrdil svojo finančno moč in resnost namenov. Zelo težko je verjeti, da lahko Frost in Mimović rešita družbo, ki naj bi imelo za več kot 350 milijonov evrov dolgov do bank in podizvajalcev, sploh pa ne s tridesetimi milijoni evrov, kolikor jih obljubljata. A Frost je ponudil le zagotovilo, da je mož beseda in da v Sloveniji ni turist.

Icon Capital Group je vase zaprto, konservativno podjetje, pojasnjuje Andrej Drapal iz Consensusa, ki so ga Američani najeli za komuniciranje s slovensko javnostjo. »Frost je vajen bolj prijaznega poslovnega okolja in ga je slovenska nezaupljivost na neki način prestrašila,« je razbral.

A prvi čudežni rešitelj podjetja, ki smo ga spoznali pri nas, je bil Pierpaolo Cerani, ki je vstopil v Kolonel, prek katerega je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško. Nazadnje smo o njem brali, da se je v gozdu skrival pred italijansko finančno policijo. Tudi SCT naj bi dokapitaliziral EMS Holding v lasti turškega poslovneža Metina Selvija. V T-2 naj bi denar vložil sklad iz Nemčije, o katerem upniki niso nikoli izvedeli nič. Nič ni bilo niti iz britanskega Hoskyn Child, ki naj bi reševal Viator & Vektor. Nobena zgodba o skrivnostnem vlagatelju se ni končala dobro za podjetje.

Razen Frostovih obiskov pri nas ni veliko oprijemljivega o Iconovem in Paterinem vlaganju. Mimoviću je uspelo priti v nadzorna sveta Komunalnega podjetja Ljubljana, kjer je tudi zamenjal vodstvo, in njegovega lastnika Cestnega podjetja Ljubljana, a to kljub temu, da zanj ni nakazal kupnine. Spletna stran Icon Capital Group je fasada s povezavami na podstrani, ki ne obstajajo, edina navedena telefonska številka pa ni v uporabi. Frost ni želel razkriti, koliko ima družba letnega prometa, kam so doslej vlagali in kam nameravajo. Zagotovil je le, da je na voljo dovolj denarja za Primorje, a je plačilo odvisno od natančnega in skrbnega pregleda. In prosil je vse, naj ne sprožijo stečaja.

Spletna stran domnevnega investitorja je le fasada, predsednik pa ne ponuja nič razen obljub o denarju in prošenj za razumevanje.

Dva člana upravnega odbora Primorja, ki sta bila v družbi vsega kakšen teden, sta zapustila družbo brez plačila. Zdi se, da prav zato, ker so se jima razbile iluzije o resnosti potencialnega vlagatelja. Zdi se, da je prav vsem, razen največjemu upniku, NLB, jasno, da je Icon Capital Group le trik za zavlačevanje stečaja.

V največjih slovenskih bankah, NLB in NKBM, ki sta najbolj pogosti upnici velikih podjetij, ne želijo govoriti o tem, kako se obnašajo do »čudežnih rešiteljev«. V banki Unicredit, ki je tudi pogosto velika upnica, jim pravijo kar »deus ex machina«. Takšnega ponudnika preverijo v podatkovnih bazah in na podlagi tega ocenijo, ali gre za resno ponudbo, podkrepljeno z referencami ali sprejemljivimi elementi zavarovanja. Če ne, z njim ne izgubljajo časa.

Ko stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril sliši za čudežne rešitelje propadajočih podjetij, ima le eno misel: stečajni upravitelj lahko prereka le posle, storjene v letu dni pred začetkom prisilne poravnave ali stečaja. Če je poslovodstvo družbe v času, ko je že vedelo, da je insolventnost neizogibna, opravljalo poteze, ki so na škodo stečajne mase in njim v korist, želi, da stečajni upravitelj ne bi imel možnosti oporekati tem dejanjem. Enako velja za privilegirane upnike. Zato jim je v interesu, da od teh dejanj do začetka stečaja mine vsaj leto dni.

Ta datum naj bi bil za Primorje 24. maj. Zelo glasne so govorice, da naj bi lani na ta dan Primorje, ki ga je takrat še vodil Dušan Črnigoj, prodalo ali preneslo delež v Cestnem podjetju Gorica na neznano podjetje, povezano s Črnigojem. Govorice še spodbuja dejstvo, da je aprila letos Primorje na CPG preneslo večinski delež v razmeroma zdravem Stavbeniku. Po vseh poslovnih bazah je lastnik CPG Primorje, a kljub govoricam imajo sindikati pozornost usmerjeno na naslednji četrtek. Za njih je zelo pomembno, da bo stečaj sprožen prej.