Bodo Grki dobili gevro?

Grčija bi lahko v primeru zmage strank, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom in reformam, ki so pogoj za mednarodno pomoč, 17. junija, preživela brez izstopa iz evroobmočja. Ekonomisti Deutsche Bank v pravkar objavljeni študiji pravijo, da bi to bilo mogoče z uvedbo paralelnega evra zanje, ki so ga poimenovali gevro. Tako bi Grki lahko svojo lastno valuto devalvirali, kar pomeni, da bi bila v primerjavi z evrom veliko manj vredna, a nova vlada bi imela možnost, da bi jo z močno in kredibilno proračunsko politiko lahko okrepila in tako zagotovila zaupanje vanjo. Ko bi izvedla še potrebne strukturne reforme, bi se Grčija lahko vrnila v območje evra.

Izvedenci Deutsche Bank ne vidijo možnosti, da bi Grki povsem odšli iz območja evra, kajti večina državljanov hoče skupno evropsko valuto obdržati. »Uvedba paralelne valute je po mojem mnenju najbolj verjetna rešitev,« je za revijo Focus dejal Thomas Mayer, ekonomist Deutsche Bank. Grška podjetja bi recimo lahko znižala plače in tako bi spet postala konkurenčna, Grčija bi spet postala ugodna turistična destinacija. Ko je Grčija še imela drahmo, je enako kot Španija ali Italija, ko sta imeli še pezeto in liro, svojo valuto preprosto devalvirala, ko je bilo treba poskrbeti za povečanje konkurenčnosti gospodarstva oziroma izvoza. Z uvedbo evra so to orodje za spodbujanje gospodarske rasti izgubile.

Kljub temu bi ji druge države z evrom in Mednarodni denarni sklad (IMF) še morale pomagati, a ta pomoč bi bila manjša kot zdaj. Recimo, da bi Grkom posojali samo denar, ki ga potrebujejo za odplačilo kreditov. V Deutsche Bank so tudi prepričani, da EU, IMF in Evropska centralna banka (ECB) v primeru zmage strank, ki nasprotujejo varčevalnemu programu in programu reform, Grkov ne bodo pustili povsem na cedilu.

Za grške banke, ki jih ohranja pri življenju samo še ECB, bi recimo reševali z ustanovitvijo slabe banke, hkrati pa bi jih rekapitalizirali s sredstvi iz evropskega reševalnega sklada EFSF v skladu s sklepi, ki so jih lani sprejeli voditelji držav članic. Ti so lani odločili, da bo v skrajni sili, če zasebni investitorji ne bodo pripravljeni vložiti svojih sredstev, država ne bo imela sredstev, banke mogoče prek države dokapitalizirati tudi s sredstvi iz EFSF. Thomas Mayer je prepričan, da bi tako dosegli, da bi grški varčevalci, ki zdaj množično dvigujejo svoje prihranke, ker se bojijo izstopa iz območja evra, spet zaupali svojim bankam.

Uvedbo gevra podpirajo tudi nekateri nemški ekonomisti, politiki, evropski funkcionarji, predstavniki ECB in IMF se o tem še niso izrekli.