Vojaki v službi denarja

V začetku meseca je bil v Afganistanu ranjen nekdanji vojak Slovenske vojske. Ranjen je bil kot pripadnik ameriškega zasebnega vojaškega podjetja.

Septembra lani naj bi v zasebno vojsko odšlo sedem pripadnikov enote za specialno delovanje Slovenske vojske. Verjetno so bili rekrutirani, tako kot zasebna vojaška podjetja najpogosteje pridobivajo delavce: na kraju bojevanja identificirajo primerno usposobljenega strokovnjaka in mu ponudijo plačo. Specialcu, za šolanje katerega je država zapravila 200.000 evrov, Slovenska vojska na začetku kariere plačuje 980 evrov neto na mesec, ko je na misiji v tujini pa 3500. Plače v zasebnih podjetjih so za vojake po neuradnih podatkih tudi desetkrat višje ...

Drugih motivov za zapustitev nacionalne vojske in odhod v zasebno podjetje kot finančnih vojak nima. Tistim, ki so željni vojaških avantur, adrenalina tudi prej ni manjkalo. Zasebniki tudi niso pribežališče za slabe in nečastno odpuščene vojake. „Pogosteje gredo tja zelo dobri profesionalci, ki so ugotovili, da so jim v nacionalni vojski vrata za napredovanje zaprta ali da ne morejo višje unovčiti svojega znanja in veščin,“ pojasnjuje nekdanja obrambna ministrica in predavateljica predmeta Mednarodne operacije na FDV dr. Ljubica Jelušič. Za to se vojak odpove socialni varnosti, saj je za zasebno podjetje le pogodbeni delavec za določen čas, ter moralni konsistenci. Podpisnice mednarodnih aktov o vojnem pravu so države, zato se jih morajo nacionalne vojske strogo držati. „Pri zasebnikih je veliko teh pravil na drugem mestu. Prva je vedno učinkovitost pri izvedbi naloge, ne glede na žrtve,“ pravi Jelušičeva.

Smisel „outsourcinga“ pri gospodarskih družbah je zmanjševanje stroškov, a državo vojskovanje prek podizvajalcev ne stane nič manj, kot bi bili vsi vojskujoči njeni zaposleni. S privatizacijo vojaških storitev se države znebijo predvsem bremena odgovornosti. Tudi najeti vojaki so v Iraku uporabljali sporne metode zasliševanja, a niso bili deležni takega pregona kot njihovi somučitelji iz ameriške vojske. In če bi truplo vojaka kakšne nacionalne vojske iraški uporniki privezali na avtomobil in vlekli skozi Faludžo, bi bil pritisk javnosti na to državo veliko večji, kot je bil, ko se je to zgodilo uslužbencem zasebnega vojaškega velikana Blackwater.

Sprva naj bi zaposleni v zasebnih podjetjih v vojnah nudili podporo nacionalnim vojskam kot kuharji, čistilci oblek in podobno. A vse bolj so prevzemali vlogo varovanj oseb, premoženja, območij, konvojev ter obveščevalne aktivnosti, zato se vse pogosteje znajdejo v spopadih. Za ZDA v Afganistanu in Iraku dela več pogodbenikov kot vojakov nacionalne vojske. Lani je bilo v Afganistanu po uradnih podatkih ubitih 418 vojakov ZDA in 430 najemniških vojakov, pri čemer je prva številka skoraj zagotovo točna, druga pa skoraj zagotovo višja.

Države so v zadnjih letih zmanjšale svoje vojske, svojih velikih apetitov pa ne, razlaga nekdanja ministrica. Pričakuje, da se bo število zasebnih vojakov v vojnah, in posledično tudi spornih akcij, incidentov in kršenja človekovih pravic, še povečevalo.

Koliko nekdanjih slovenskih vojakov se je zaposlilo v tujih varnostnih podjetjih, na ministrstvu za obrambo niso povedali.