Cerkvene kmetije

Vlada bo spet nekaj dala cerkvi. Tokrat gre za pravico, da brez plačila kupnine in s tem davka pridobiva lastninsko pravico na kmetijah, kmetijskih zemljiščih in gozdovih. To predvideva sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jo pripravljajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Posebno zaščitno zakonodajo za zavarovane, predvsem gorske kmetije poznamo že dalj časa. Prav tako nekatere posebne pogoje pri prometu s kmetijskimi zemljišči, ki pa se v praksi niso izkazali za učinkovite. Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem obdelovalne zemlje na prebivalca. Težava je v uporabi najboljših obdelovalnih površin za gradnjo nepremičnin. Da bi to omejili in sčasoma obrnili trend, je državni zbor v prejšnjem mandatu sprejel spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so vsebovale temu primerne ukrepe. Med njimi je bila tudi omejitev kroga upravičencev do darilne pogodbe za kmetije, kmetijska zemljišča in gozdove. In sicer na bližnje sorodnike, občine in državo.

Sedanja vlada te stvari razume drugače. Prednostna naloga je gospodarska rast, katere prvi pogoj je hitrejša in preprosta prekvalifikacija kmetijskih zemljišč v zazidljiva, kar naj bi bila želja podjetnikov, obrtnikov, skratka gospodarstva. In v sklopu sprememb, ki jih za ta namen pripravljajo na ministrstvu, je širitev kroga upravičencev do darilne pogodbe v prometu s kmetijskimi zemljišči, ki ga je prejšnja vlada omejila šele pred slabim letom. Ta krog se zdaj širi na tudi bolj oddaljene sorodnike in verske skupnosti.

Kaj imajo z gospodarsko rastjo verske skupnosti ali, pravilneje, kaj ima s tem slovenska rimskokatoliška cerkev? Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da obstajajo nevladne in splošno koristne organizacije, „kot na primer verske skupnosti, ki se ukvarjajo s kulturno, vzgojno, izobraževalno, solidarnostno, karitativno in drugimi dejavnostmi s področja socialne države“. Glede na to, da se takšne organizacije ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih je država prepoznala kot splošno koristne, bi bilo po njihovem mnenju „utemeljeno tudi članom teh organizacij omogočiti sklepanje darilnih pogodb“. Pobude za tako ureditev pa so prejeli kar „s strani nekaterih posameznikov oziroma članov verskih skupnosti“.

Na pomislek, da utegnejo s tem povzročiti dodaten razmah izkoriščanja starejših lastnikov kmetij, od katerih si verske skupnosti v zameno za „oskrbo na stara“ leta izgovorijo prepis kmetije ali drugega za kmetijsko rabo namenjenega zemljišča, niso odgovorili. Kot tudi ne na vprašanje, zakaj so pravico do brezplačnega pridobivanja nepremičnega premoženja dobile zgolj verske skupnosti, ne pa tudi druge splošno koristne organizacije, kakor recimo humanitarne organizacije oziroma Rdeči križ.

Spremembe zakonodaje sicer še niso strokovno usklajene. Bo pa, kot obljubljajo na ministrstvu, predlog, ki ga bodo poslali v državni zbor, pripravljen na podlagi usklajevanja s stroko in širšo javnostjo.