Krizni spektakli

Kot se za resno krizo spodobi, se nam v svetu zabave dogajajo sami spektakli. Bolj se bojujemo s pozivi k varčevanju in zategovanju pasu, več razgaljenih stegen in posebnih učinkov je v zabavnih oddajah. Nedeljsko tekmovanje v petju, ki ga v oddaji X Factor spremljamo na POP TV, so v tem tednu dopolnili še trije evrovizijski večeri.

Čeprav smo od POP TV vajeni že vsega hudega, predvsem povsem neznosnih sodnikov iz oddaje Slovenija ima talent, ki so ocenjevali, ali so bolj talentirani harmonikarji ali nekdo, ki zna zvijati ponve, se tokrat ne pritožujemo preveč. Je že res, da imamo med finalisti zgolj peščico ljubljenčkov, medtem ko se ostali utapljajo v neznosnem povprečju, smo pa zato prijetno presenečeni nad žirijo.

Damjan Damjanovič z zabavnim imenom, Jadranka Juras z zabavnim stajlingom in Aleš Uranjek z zabavno zgodovino so ena od bolj jokajočih žirij pri nas, sploh pa se nam zdi, da imajo v povprečju v živih oddajah večjo tremo od tekmovalcev. Jokanje, ki se je začelo na predtekmovanjih, se zdaj v živih oddajah samo še stopnjuje, in ko gledamo šefa filharmonije, kako veka ob mladoletnicah, se pač noro zabavamo. Pravzaprav se nam zdi, da so sodniki neverjetno podobni tistim v tujih različicah oddaje: poleg rednega solzenja se znajo tudi skregati, predvsem pa od nikogar ni glavna referenca ta, da igra klavir v hotelu na slovenski obali.

Potem smo v torek v oddaji Odkrito na nacionalki ponovno poslušali, kaj o referendumih poreče stroka, čeprav smo si mi komaj opomogli od katastrofe, ki jo je prinesla kampanja pred referendumom o družinskem zakoniku. Gregor Virant se je imel tokrat priložnost večkrat pohvaliti na račun svojega najnovejšega literarnega dela, predloga novega zakona o referendumih, nas pa je bolj kot njegovo hvalisanje zaposloval trud, da bi med besede dr. Matjaža Nahtigala vrinili vejice in pike in razbrali, kaj nam želi s svojim brzovlakom besed sploh povedati.

Precej utrujeni od vedno istih težav, ki se jih po zaslugi raznih Primcev in Princev teme ne moremo otresti, smo nato preklopili na prvi evrovizijski večer, kjer pa nas je komentator Andrej Hofer samo uspaval.

Človek, ki naj bi o Evroviziji vedel vse, je o tem mednarodnem spektaklu še vedno sposoben govoriti s takšnim žarom, kot da bi prebiral sestavine probiotičnega jogurta. Človek, ki po treh minutah Grkinje, ki nam je razkrila večino svojih čarov, še vedno čuti potrebo, da besedno zvezo »spolno poželenje« pove z znižanim in tišjim glasom, nas pač ne more prepričati.

A nič zato, prepričala nas ni niti večina nastopajočih na prvem večeru, ki ga je odprl krizi primerno evroskeptičen Rambo Amadeus. A razgaljeni Grki, ki so prepevali o afrodiziaku, so se v finale uvrstili, medtem ko za kritiko in evroskepso na spektaklih seveda ni prostora.