Milijarder Buffett vlaga denar v časopise

Privlačne kombinacije med digitalno in tiskano vsebino

Ameriški milijarder Warren Buffett je prek svoje družbe Berkshire Hathaway samo v tem mesecu kupil 63 časopisov in napovedal, da jih bo kupil še več. Buffett je znan potem, da je imel do zdaj vselej pravi nos za investiranje, precej svojega premoženja je ustvaril prav z naložbami v dejavnosti in družbe, ki so na splošno veljale, da nimajo prihodnosti.

V pismu, ki ga je poslal urednikom in založnikom medijskih hiš, ki so v lasti njegove družbe, je napisal, da si želi njihove najboljše zamisli, da »bomo ustvarili kombinacijo med digitalno in tiskano vsebino, ki bo privlačna za bralstvo in zagotavljala prihodke, ki jih potrebujemo«. Buffett si je kot najstnik služil denar tudi z raznašanjem dnevnika Washington Post, katerega pomemben lastnik je danes, leta 1977 je kupil Buffalo News, potem je leta 2009 izjavil, da so časopisi potencial za neskončne izgube, zdaj pa je prepričan, da so časopisi s poudarkom na vsebini iz lokalnega okolja lahko dobičkonosni in mu investicijo lahko povrnejo. Zato kupuje časopise v mestih, kjer je lokalna pripadnost ljudi zelo močna, kajti »tam ni bolj pomembne institucije, kot je lokalni časopis«. Od urednikov pričakuje, da bodo časopisi ponujali vsebine, ki bodo »za skupnost nepogrešljive«.

»Naša prihodnost je odvisna od tega, da ostanemo poglavitni vir informacij o zadevah, ki so za naše bralce zelo pomembne. S tehnološkimi spremembami smo izgubili vodilno vlogo na več pomembnih področjih, vključno z nacionalnimi novicami, nacionalnim športom, borznimi informacijami in priložnostmi za zaposlovanje. A naša naloga je vladati na področjih, ki so pomembna na lokalni ravni,« piše Buffett. Po njegovem sedanji model, ko časopisne hiše vsebine ponujajo prek spleta brezplačno in skušajo pridobiti prihodke le z oglaševanjem, dolgoročno ni vzdržen in nekatere časopisne hiše ga z zaračunavanjem vsebin že spreminjajo v pravo smer. New York Times je članke svojih novinarjev, ki jih objavi na spletu, začel zaračunavati lani in marca letos je imel okrog 454 tisoč naročnikov. S to naročnino namerava v prihodnjem letu zbrati 125 milijonov dolarjev. Družba Gannett, ki ima v lasti 82 dnevnih časopisov, namerava letos začeti zaračunavati za vse članke, ki jih objavijo na spletu, izjema je le dnevnik USA Today.

V pismu urednikom in založnikom časopisov je Warren Buffett tudi napisal, da so njegova politična stališča jasna, da je znano, da podpira sedanjega predsednika Baracka Obamo, a lastnica časopisov je njegova družba, ne on. Zagotavlja, da bo družba Berkshire vselej nepolitična, saj morajo biti mediji neodvisni od politike. Za zaračunavanje člankov, ki jih objavijo na spletu, se očitno ne morejo odločiti v nemškem Spieglu. Tega tednika so lani v kolportaži prodali za 10 odstotkov manj kot leta 2010, prav tako za 10 odstotkov pa se je v enakem obdobju povečalo število bralcev spletne strani Spiegla. Zaradi tega so v uredništvu tiskane izdaje začeli od vodilnih zahtevati, da na spletni strani ne bi več objavljali člankov iz aktualne tiskane izdaje (zdaj jih objavijo pet na teden), do člankov iz tiskanega časopisa pa bi omogočili dostop šele po mesecu dni (zdaj so ti članki na voljo čez dva tedna po izidu tiskanega Spiegla) in da bi tudi za spletni Spiegel uvedli naročnino.

V uredništvu tiskane izdaje ugotavljajo, da spletni Spiegel postaja vse bolj podoben tiskani izdaji. Urednik spletnega Spiegla Mathias Müller von Blumencron, ki je do februarja lani skupaj s sedanjim urednikom Georgom Mascolom urejal tiskano izdajo, je uvedel kolumne, vse več člankov na spletnem Spieglu je analitičnih, ne vsebujejo zgolj osnovnih informacij, kar naj bi bil namen informacijskega portala. Takšne vsebine pa ni mogoče dolgo ponujati brezplačno, če bi jih začeli zaračunavati, bi se najbrž manj bralcev odpovedalo tudi tiskani izdaji, so prepričani zagovorniki zaračunavanja spletnih vsebin Spiegla in kot zgled ponujajo New York Times.

Nasprotniki pravijo, da New York Times s Spieglom ni neposredno primerljiv, saj gre za dnevnik in tednik, New York Times je imel zaradi velikosti ZDA vselej težave z dostavo, v Nemčiji pa je distribucija časopisov dobro utečen posel. Nasprotniki zaračunavanja spletnih vsebin prav tako pravijo, da Spiegel s spletno stranjo že služi denar. Neuradno naj bi z oglasi pobral okrog 30 milijonov evrov in ustvaril okrog 4 milijone evrov dobička. Za večino Nemcev, ki iščejo resne informacije, je spletna stran Spiegla prvi vir informacij, če bi uvedel plačevanje teh vsebin, bi se temu odpovedal, poleg tega se bralci tiskane in spletne izdaje nikakor povsem ne pokrivajo.

V Spieglu pravijo, da bodo rešitev skušali najti za zaprtimi vrati v svoji hiši. Predsednik uprave Ove Saffe je odločil, da za zdaj naročnine za uporabnike spletnega Spiegla ne bodo uvedli, odgovorna urednika Georg Mascolo in Mathias Müller von Blumencron pa sta dobila nalogo, da vsak za svoje zahteve pripravi čim bolj prepričljive argumente, ki bodo podlaga za nadaljnje odločitve.