1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Z diverzijo nad šole in vrtce
Vladi zmeda pri (ne)izplačevanju regresa koristi
Protest šolnikov ob napovedanih varčevalnih ukrepih
© Borut Krajnc
V sklopu varčevanja se je vlada namenila letos izplačati manjši regres zaposlenim v javnem sektorju. Kljub nasprotovanju sindikatov je v zakonu o uravnoteženju javnih financ zapisano, da bo višina regresa odvisna od višine plače. Čeprav je referendumska pobuda policijskih sindikatov začasno ustavila uveljavitev zakona, se je vlada takoj lotila akcije ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Politika
Protest šolnikov ob napovedanih varčevalnih ukrepih
© Borut Krajnc
V sklopu varčevanja se je vlada namenila letos izplačati manjši regres zaposlenim v javnem sektorju. Kljub nasprotovanju sindikatov je v zakonu o uravnoteženju javnih financ zapisano, da bo višina regresa odvisna od višine plače. Čeprav je referendumska pobuda policijskih sindikatov začasno ustavila uveljavitev zakona, se je vlada takoj lotila akcije ...
Konec aprila je z okrožnico vse proračunske uporabnike obvestila, naj z aprilskimi plačami ne izplačajo regresa. To je v nasprotju z dogovorom, ki ga je vlada leta 2010 sklenila s sindikati javnega sektorja, v njem pa piše, da se leta 2011 in 2012 regres za letni dopust izplača z aprilsko plačo, v znesku 692 evrov. Po mnenju dr. Rajka Pirnata z Inštituta za javno upravo ima ta dogovor pravno naravo kolektivne pogodbe in je za delodajalce zavezujoč, zato je vojaški sindikat vložil kolektivno tožbo.
Minister za javno upravo Senko Pličanič je na to odgovoril z utemeljitvijo, da vlado zavezuje zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da mora biti regres izplačan do 1. julija. Če ima prav, ima država priložnost za izplačilo regresa le še junija, saj bo drugače tudi po svojem mnenju kršila zakon. Vojaški sindikat se je ravnal po tem in umaknil tožbo, prepričan, da zakon o uravnoteženju javnih financ do 1. julija ne bo začel veljati in bo vlada morala vsem plačati celoten regres.
Pirnat pa se s svojim nekdanjim sodelavcem Pličaničem sploh ne strinja. Prepričan je, da je bila vlada zavezana regres izplačati z aprilsko plačo, in to v znesku 692 evrov, kot določa dogovor iz leta 2010. Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki omejuje višino izplačila, po njegovem neustavno posega v že zapadlo pravico. „Za poseganje v letošnji regres je bilo prepozno že 1. januarja,“ je jasen.
Zmeda je največja v šolah in vrtcih. Vrtce financirajo občine in številni so že izplačali regres. Vendar ne, če je vrtec pod isto streho kot šola in imata istega ravnatelja. Ti ravnatelji bi lahko izplačali regres uslužbencem v vrtcih, saj bi jim ga občina refundirala, šolskim uslužbencem pa ne, ker šole financira ministrstvo za izobraževanje, to pa denarja ne bo dalo. Da bi izplačali regres samo vzgojiteljem, se jim ne zdi primerno, saj si ga po njihovem učitelji zaslužijo povsem enako. Zmeda je še večja, ker so formalno delodajalci v šolah in vrtcih ravnatelji, to pa pomeni, da bi ob morebitnih tožbah verjetno odgovarjali oni.
Tega se zaveda tudi ministrstvo, a hkrati poudarja, da so njegove okrožnice uradno napotilo vsem zavodom. Ker tem ne bo dalo denarja za regres, je doseglo, da ta z aprilsko plačo ne bo izplačan, s čimer se bo izplačilo verjetno dovolj zavleklo, da bo prej začel veljati zakon o uravnoteženju javnih financ in bo ministrstvo imelo podlago za izplačilo nižjega regresa. Kako je na vse to treba gledati s pravnega vidika, bomo verjetno izvedeli šele po odločitvah sodišč.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.