Mačete sredi Milana

Španska policija ima od leta 2004 težave z južnoameriškimi mladostniškimi tolpami, tako imenovanimi pandillas, ki so v predmestnih četrtih Madrida, Barcelone in Valencie vzele zakon v svoje roke, leta 2007 pa so pojav zaznali tudi v Italiji. Mlečnozobi neintegrirani „latinosi“ Špancem zamerijo, da naj bi bili rasisti, saj naj bi njihove starše izkoriščali kot poceni delovno silo.

Tudi za tolpe v Italiji velja, da si, tako kot v državah, iz katerih prihajajo kot priseljenci prve generacije, izberejo teritorij in ga branijo pred drugimi. Drogirajo se, pijančujejo, tisti, ki še niso opustili šolanja, pa v šolskih torbah nosijo mačete. Ti dezorientirani pubertetniki z ulice svojih očetov ne poznajo, matere pa se v daljni deželi vse dneve borijo za preživetje. Nasilni niso le do pripadnikov drugih tolp in do Italijanov, posamezni vodje, „kralji“, od članov zahtevajo tudi strogo spoštovanje paravojaške hierarhije in izsiljujejo članarino. V severnoitalijanskih predmestjih kraljuje kakih štiri tisoč mladoletnikov, združenih v 15 tolp; posiljujejo, ropajo, izsiljujejo, grozijo z ugrabitvami, nekaj so jih zaradi umorov že obsodili na dolge zaporne kazni. V Bologni se imenujejo Bolognina Wariors, milanska predmestja so razdeljena med tolpe Trinitarios, Latin Kings (Ekvador), Comando (Peru), Chicago, 18, New York, Mara Salvatrucha 13 in mlajši Latin Dangerz in Los Brothers.

Iniciacijski obred za najmlajše je kraja iPoda vrstniku ali rop upokojenca, kasneje se mora dokazovati z vse nasilnejšimi dejanji. Mnogim je zanje sicer žal in se, saj so še otroci, bojijo morebitne kazni, a se daleč od doma, povsem brez denarja počutijo močnejše in varnejše, če so del tolpe; menijo, da nimajo izbire. V tolpah so tudi dekleta, na voljo morajo biti svojim bojevnikom: ti imajo pri štirinajstih pogosto spolne odnose s precej starejšimi dekleti, nekatera zanosijo, otroke nato preživljajo njihove zgarane matere.

Policija in sociologi menijo, da pojav ni posebej nevaren, prebivalci četrti, ki so si jih tolpe prisvojile, pa si zvečer ne upajo več na ulice, ustrahovanja jim je dovolj. Nekaznovani mladoletni nasilneži namreč zlahka odrastejo v zločince.