Evropa po evrovizijsko

Po dveh ogrevalnih večerih smo v soboto končno dočakali finalni večer letošnje Evrovizije, iz katerega je v četrtek gladko izpadla Eva Boto in malce osmešila celoten cirkus, ki ga je nacionalka priredila ob iskanju naše tokratne evrovizijske predstavnice. A nič zato, nam se je v četrtek, ko smo tekmovanje spremljali še brez pomoči buteljk, zdelo, kot da gledamo belo različico lanskega nastopa Maje Keuc, zato smo bili z enim samim nastopom povsem zadovoljeni. Morda bi na naslednji Misiji Evroviziji lahko organizirali še izbor novih spremljevalnih vokalistk.

Odsotnost domačih sil nas v soboto ni motila. Glede na to, da so se v finale uvrstili predstavniki Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije, smo se počutili precej suvereno, čeprav smo v resnici navijali za predstavnika Velike Britanije, ki se ga spomnimo še z obrabljenih vinilk. A na Engelberta Humperdincka, ki si je to genialno in skrajno neseksi ime nadel sam, je Evropa očitno že pozabila. No, Evropa v evrovizijskem smislu seveda.

Ko smo pred skladbami namreč spremljali videorazglednice države gostiteljice ter poslušali Hoferjevo navdušenje nad nizkimi cenami goriva in hitrostjo gradnje najnovejše dvorane, nam je bilo jasno, da ima Azerbajdžan bolj malo zveze z Evropo, vsaj s tisto, kjer je glavna mantra varčevanje. Azerbajdžan ima nafto, plin, denar in limuzino za prevažanje Andreja Hoferja, da ne omenjamo referenc voditeljske trojice (pravnica, dirigentka in politolog).

Ko smo preboleli geografsko zagonetko Evrope, v katero na Evroviziji sodi tudi Izrael, smo se v družbi domačih vinarjev odpravili na glasbeno popotovanje. Od Humperdincka, ki je bil starejši od skoraj (!) vseh ruskih babic, izjemne Albanke in njenega björkovskega nastopa, do horde dolgonogih poskočnic, ki so jih vmes prekinile ruske babice in njihova vrteča se peč.

Poleg veterana Humpija smo uživali le še ob italijanski različici Amy Winehouse, saj smo večino skladb in nastopov videli že v prejšnjih večerih. No, glavna poslastica je prišla tik za zmagovalnim nastopom Švedske, ko so na oder priskakljali turški mornarčki v črnih ogrinjalih. Saj veste, tisti, ki so se vmes spremenili v ladjo in bili eni redkih, ki so v celoti potešili naše hrepenenje po bizarnih evrovizijskih nastopih. Obakrat.

Po turških ladjedelcih sta nas malce predramila le še irska dvojčka Jedward, ki sta se na odru stuširala, in član skupine Lordi, ki je v maratonskem glasovanju oddal glasove Finske. Naslednje leto bo na vrsti za spektakel Švedska, ki se nam zdi v primerjavi z Azerbajdžanom skoraj sosednja država, bolj kot »bližine« pa se veselimo morebitnih varčevalnih ukrepov. Lahko bi recimo ukinili polfinalna večera.