Desant na gospodarstvo

Podjetje, ki gospodari s Triglavskim narodnim parkom, bodo po novem nadzorovali poklicni voznik, medicinska sestra, učitelj tenisa in muzejska svetovalka. Anton Urh, Samo Cuznar, Bogdan Janša in Marija Ogrin nimajo praktično nobene kvalifikacije ali izkušenj iz nadzora podjetij, niti niso nominirani in akreditirani nadzorniki s pravniškimi ali finančnimi izkušnjami. Imajo pa pravo partijsko knjižico. Ogrinova in Janša prihajata iz SDS, sta bivša, neuspela kandidata stranke na zadnjih parlamentarnih volitvah, Anton Urh je bivši poslanec DeSUS, Cuznar, ki vozi rešilni avto, pa prihaja iz SLS, za katero je ravno tako neuspešno nastopil na predčasnih volitvah. Na zadnji skupščini, 28. maja, je bila omenjena druščina neposredno po navodilu vlade izvoljena v nadzorni svet Družbe za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka.

Isti dan, 28. maja, je sledila skupščina regionalne razvojne agencije Mura, na kateri bi morali predstavniki države izvoliti novega člana nadzornega sveta. Predlog so v skladu s smernicami in postopki OECD, ki se jim je Slovenija zavezala v zadnjih letih, pripravili v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Po načrtu bi moral naloge Saše Lavrič prevzeti docent z Ekonomske fakultete, dr. Simon Čadež. A v postopek se je tudi tokrat vmešal generalni sekretar vlade Božo Predalič. Čeprav je črno na belem mandat potekel samo enemu nadzorniku, je vlada prek Predaliča od agencije zahtevala, naj ugotovi, da je mandat potekel dvema nadzornikoma. Zakaj? Zato ker so si funkcije zaželeli v dveh strankah: v SLS in SDS. Poleg Lavričeve bi moral funkcijo izgubiti še dr. Roman Lavtar s Fakultete za upravo, namesto njiju, je napisal Predalič, pa naj agencija imenuje Andreja Kisilaka, svetnika SDS v občini Rogašovci, in Igorja Camplina, predsednika SLS v občinskem odboru stranke v Moravskih Toplicah. Kakor je politika zapovedala, tako se je potem tudi zgodilo. Dokumentacijo o tej zadevi hranimo na uredništvu, imajo pa jo tudi v protikorupcijski komisiji.

Tretji primer: Čez približno dva tedna, 21. junija, bo na vrsti skupščina Telekoma. Čeprav Telekomovim nadzornikom mandat uradno poteče aprila 2013, so konec maja kar iz kabineta infrastrukturnega ministra Zvonka Černača (SDS), tik pred zdajci, na AUKN poslali elektronsko sporočilo z navodilom, naj agencija na skupščini družbe odstavi ves nadzorni svet in vanj imenuje kadre večinoma iz stranke SDS. Sporočilo, ki ga objavljamo, je 25. maja popoldne napisala Maja Strnad (SDS) iz tajništva kabineta ministra Černača, na AUKN pa ga je poslal Černačev državni sekretar Igor Šalamun. V njem na kratko piše, naj agencija dnevni red Telekomove skupščine razširi s točko „odpoklic nadzornikov družbe in imenovanje novih članov nadzornega sveta v sestavi Janez Benčina, Matjaž Janša, Peter Kavčič, Miha Klun, Matej Kovač in Matjaž Savodnik“. Ne samo, da predlagani kadri niso akreditirani oziroma izbrani po strokovnih merilih agencije, na ministrstvu se niti niso potrudili, da bi jih posebej predstavili. Po elektronski pošti so poslali zgolj njihova imena in naslove stalnega prebivališča.

„To je komunistično kadrovanje. Ni razlike, le da tega sedaj mnogi ne morejo na glas priznati, ker smo pač v Evropski uniji.“
— Dr. Peter Kraljič, odstavljeni nadzornik SID banke, bivši direktor družbe McKinsey

Kdo torej so omenjeni? Vsaj trije iz te skupine so čisti politični kader. Matjaž Janša je član ljubljanskega izvršilnega odbora SDS, Miha Klun je vodja svetniške skupine SDS v ribniškem občinskem svetu, Peter Kavčič pa je vodja sekcije za „internacionalizacijo in razvoj novih trgov“ v gospodarskem forumu SDS. Stranka SDS ima več razlogov, da prevzame nadzor na Telekomom. Politično je Telekom v Sloveniji pomemben zaradi vpliva na medije, ker je največji slovenski paradržavni oglaševalec. Tokrat pa je motivacija stranke še večja, saj zahteva vlade po predčasni zamenjavi nadzornega sveta sovpada s Telekomovimi načrti, ki želi jeseni zagnati novo televizijo. Projekt že spominja na brezplačnike SDS, saj so na Telekomu v ta namen iz RTV Slovenija prezaposlili Uroša Urbanijo, ki je v času prve Janševe vlade kot notranjepolitični urednik Slovenske tiskovne agencije pisal za brezplačnike SDS in Rajka Geriča, ta pa je v času prve Janševe vlade, prek t. i. Grimsovega zakona o RTV, postal vodja informativnega programa RTV Slovenija. Da bodo na Telekomu vedeli, kaj dela „konkurenca“, pa je mladi nadzornik iz vrst SDS Miha Klun hkrati še član nadzornega sveta nacionalke.

V zadnjem mesecu je bilo podobnih postopkov še več. Pri Darsu je sprva AUKN nameravala izpopolniti nadzorni svet z dvema nominiranima in akreditiranima članoma - predlagali so Sama Červeka, direktorja iz Zavarovalnice Maribor, in Pava Hajdinjaka iz Probanke - a je nato vlada sklenila, da skupščina Darsa odloča o menjavi vseh nadzornikov. Tako so bili 25. maja za štiri leta v nadzorni svet med drugim imenovani Robert Čehovin, predsednik občinskega odbora stranke SDS iz Žalca, varnostni inženir Dušan Hočevar, občinski svetnik stranke SDS v občini Grosuplje, ki ima med drugim končano „politično akademijo dr. Jožeta Pučnika“, Ivan Križnič, predsednik ajdovsko-goriškega odbora SLS, in Silvo Savšek, član DeSUS. Tudi Petrola se je roka strankokracije že dotaknila. Vladi sicer na koncu ni uspelo zamenjati celotnega nadzornega sveta, so pa na izpraznjeno nadzorniško mesto Žige Debeljaka iz Mercatorja imenovali Matejo Božič. Nekdanjo članico uprave Kada, ki je soodločala pri prodaji Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško, sicer ženo ravno tako novopečenega načelnika generalštaba, brigadirja Dobrana Božiča.

Vsa doslej našteta imena so pravih političnih barv, kot politični nagrajenci so zelo lojalni svoji stranki, imajo pa zelo malo finančnega in pravniškega znanja, ki ga potrebujejo nadzorniki. Igor Camplin, predsednik SLS v občinskem odboru stranke v Moravskih Toplicah, ki bo po novem nadzoroval razvojno agencijo Mura, je recimo na vprašanje o svojih veščinah odgovoril, da je kmetijski inženir, glede postopka izbire pa nam je prostodušno svetoval, naj kar kličemo stranko SLS, ki ga je izbrala in mu uredila položaj. Njegov kolega iz stranke SDS Andrej Kisilak, po izobrazbi ekonomist, se postopka izbire ravno tako ne spomni prav dobro. Pravi, da mu je eden od sorodnikov povedal, da obstaja možnost, da postane nadzornik. „Rekel mi je, naj o tem premislim, zato sem mu dal vse podatke in življenjepis. Dal sem jim vse, kar so od mene zahtevali,“ pravi. A kako je potekal postopek, komu je bil življenjepis poslan, Kisilak ni hotel razkriti. Tudi ne, ali je dokumentacija šla na stranko SDS.

„Kadrovali bomo izključno po sposobnosti, osebni poštenosti in pripravljenosti, da izvajajo program vlade ter po svojih močeh prispevajo k izhodu iz krize in rasti blagostanja državljanov.“
— Koalicijska pogodba II. vlade Janeza Janše

Opisani kadrovski vrtiljak se je začel že v začetku aprila, ko je Janševa vlada odstavila ves nadzorni svet Slovenske izvozne in razvojne banke (SID), sedaj pa že išče novega predsednika uprave. „To je komunistično kadrovanje. Ni razlike, le da tega sedaj mnogi ne morejo na glas priznati, ker smo pač v Evropski uniji,“ pravi dr. Peter Kraljič, eden najuglednejših slovenskih menedžerjev, bivši direktor in partner svetovalne službe McKinsey, ki se je znašel v tej, prvi skupini odstavljenih. Odločitev koalicije je bila nezakonita, pravi, saj bi ga lahko po zakonu odstavila le skupščina banke ali Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, a da bi se pritožil on ali kdo drug od odstavljenih, ne razmišlja. Drugi verjetno zato, „ker vemo, kako maščevalna je ta vlada“, sam pa, ker se mu v koaliciji predvsem „smilijo“. Kljub desetletnim izkušnjam s t. i. korporativnim upravljanjem podjetij so njega in preostale člane, skoraj brez izjeme same strokovnjake na svojem področju, odrezali brez pojasnila, brez pogovora, ali kot pravi sam, brez osnovne vljudnosti.

SID banka je praktično še edina zdrava finančna institucija v Sloveniji, katere namen je financiranje najboljših izvoznih in razvojno močnih podjetij. Lani so denimo neposredno ali posredno prek poslovnih bank 1066 podjetjem namenili 764 milijonov evrov. Poleg Kraljiča je koalicija iz nadzornega sveta banke odstavila še ekonomista dr. Aleša Berka Skoka, ekonomista dr. Marka Jakliča, investicijskega bančnika mag. Gregorja Kastelica, direktorja gospodarske zbornice mag. Sama Hribarja Miliča in predsednico Andrejo Kert. „Poteza vlade je bila seveda nezakonita, a po drugi strani legitimna, če želi vlada imeti, kot je dejal minister Šušteršič, večji vpliv. Dejansko je pomemben le en kriterij: Če bodo pri teh menjavah nadzornih svetov izbrali boljše kadre, ne pa svojih političnih ljubljenčkov, jim lahko samo čestitam,“ dodaja Kraljič. A žal je koalicija po svojem netransparentnem postopku namesto strokovnjakov na vrh SID banke kadrovala politične ljubljenčke.

Nagrado za politično lojalnost je dobil Marjan Divjak, ki je bil v prvem mandatu Janševe vlade zaposlen v njegovem kabinetu, sicer pa je mož šefinje kabineta Nike Dolinar Divjak. Član nadzornega sveta je postal tudi Janez Tomšič, podpredsednik SLS, drugo mesto je dobil Milan Matos, nekdanji direktor Mladinske knjige, predvsem pa član in kandidat na listi stranke NSi. „Hvaležna sem, da sem lahko sodelovala v tako visoko strokovnem nadzornem svetu. SID banka je bila še edina banka, ki je bila sposobna podpirati dobre projekte in ne slabih, ne glede na politične pritiske, ki smo se jim upirali, kolikor se je pač dalo,“ pravi bivša, odstavljena predsednica nadzornega sveta Andreja Kert. Dodaja, da ji je hudo zaradi tega, kar se sedaj dogaja po vsej Sloveniji: „Bojim se, da bomo do konca pokopali vse to, kar še imamo.“ Vlada želi namreč po naših informacijah iz „dobre“ SID banke narediti t. i. slabo banko, nadzornike pa je minister Radovan Žerjav zamenjal med drugim tudi zato, ker banka ni hotela pomagati zavoženemu Primorju. Seveda SID banka ni primerna pot za pomoč podjetju v težavah.

Kako je mogoče, da se po vseh sprejetih smernicah OECD, zakonih in celo agenciji, ki smo jo za to ustanovili, sedaj ponavlja politično kadrovanje v gospodarstvu na še bolj grob način? Zaradi slabih izkušenj s prvo vlado Janeza Janše je Pahorjeva vlada želela z ustanovitvijo Kadrovsko-akreditacijskega sveta (Kas) in kasneje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb prekiniti prakso političnega kadrovanja, ki je bila v preteklosti eden pomembnejših vzrokov korupcije, klientelizma in slabega poslovanja. Ta poskus je sedaj izničen. Ker je vlada želela imeti več vpliva na delovanje AUKN, je finančno ministrstvo nedavno spremenilo zakon o upravljanju kapitalskih naložb države tako, da mora AUKN po novem gradiva in predloge glasovanj pred skupščinami družb pošiljati resornemu ministrstvu in finančnemu ministrstvu v soglasje. Na papirju je ta zakonska sprememba še sprejemljiva, dejansko pa so vlada in posamezni ministri nato začeli samovoljno posegati v gradiva, za kar v zakonu nimajo pristojnosti. Tako recimo v dnevne rede vpisujejo imena in priimke tistih nadzornikov, ki jih želijo kadrovati. S privolitvijo Državljanske liste Gregorja Viranta - vsako gradivo dobi v roke njegov minister Šušteršič - koalicija kadruje predvsem člane SDS, SLS in DeSUS v razmerju 3 : 1 : 1.

A to še ni vse. Z nezakonitimi posegi v dokumentacijo koalicija poleg kadrovanja prikriva tudi nekatere potencialno kriminalne zgodbe. Ta teden je denimo ministrstvo za finance nasprotovalo širitvi dnevnega reda skupščine NLB, ki bo 27. junija in na kateri je AUKN predlagala revizijo posojil t. i. off-shore družbam s sedežem v davčnih oazah, revizijo vseh donacij in sponzorskih sredstev, ki so jih prejela podjetja, povezana z upravo banke ... Ker je ministrstvo točki nasprotovalo, revizij ne bo. Podobno tudi v NKBM. Tam se je v več zadevah v konfliktu interesov znašel kar predsednik nadzornega sveta Dušan Jovanovič. Naj navedemo primer: Ker je Jovanovičevo podjetje Pomhold šlo v stečaj, je banka NKBM, ki je podjetju posojala nezavarovane kredite, izgubila kar 14 milijonov evrov. Jovanovič pa po tem ni odstopil, ampak je letos speljal postopke, po katerih je na vrh NKBM prišel Aleš Hauc, tisti bivši direktor Pošte Slovenije, ki je z brezplačniki enkrat že pomagal stranki SDS.

Podjetje, ki gospodari s Triglavskim narodnim parkom, bodo po novem nadzorovali poklicni voznik, medicinska sestra, učitelj tenisa in muzejska svetovalka.

In ko so minuli teden v AUKN želeli prihajajočo skupščino banke NKBM razširiti z izsledki revizij in z vložitvijo tožb v drugem primeru (KBM projekt, d. o. o.), uprava banke sklepa ni hotela objaviti, točki pa je spet nasprotovalo finančno ministrstvo. Tudi zaradi tega so iz protikorupcijske komisije nedavno vse resorne ministre obvestili, da spremljajo kadrovske zaplete in sklice posameznih skupščin - še posebej NKBM. Vladi so v pismu zapisali, da je odgovorna za „(ne)razčiščevanje preteklih spornih poslov in (ne)ugotavljanje individualne odgovornosti zanje“ ter da upajo, da ne bo prav vlada pri odpravljanju korupcije storila najmanj. V primeru NKBM utegne namreč pregon zoper odgovorne zastarati, saj je do spornih poslov prišlo pred petimi leti, torej še v času prve Janševe vlade.

Vdor strankarske politike v gospodarstvo je znana zgodba s predvidljivimi posledicami. Prva Janševa vlada je kmalu po menjavah funkcionarjev in najpomembnejših birokratov začela čistko v gospodarstvu. V prvi fazi so zamenjali nadzorne svete. Tudi takrat so funkcije dobili predvsem neizvoljeni kandidati za poslance SDS in drugi lojalni. V drugi fazi so nadzorni sveti zamenjali uprave, ki so kljub dobrim poslovnim rezultatom odstopale iz osebnih razlogov. Na vrh Intereurope je prišel Janšev strankarski kolega in bivši prodajalec orožja Andrej Lovšin, na vrh Luke Koper drug član SDS Robert Časar, v HIT je prišla Jana Grbec, spet članica enega od strokovnih svetov SDS. V tretji fazi je stekel „posel“. Nekateri izmed teh primerov šele danes prihajajo pred sodišča. Minuli mesec je denimo sodišče začelo sodno preiskavo zaradi Lovšinovega negospodarnega ravnanja v Intereuropi, začel se je tudi sodni postopek proti Časarju, obtoženemu korupcije.

A morda bo tokrat le drugače? Konec koncev so se vladajoče stranke v aktualni koalicijski pogodbi zavezale, da bodo „kadrovali izključno po sposobnosti, osebni poštenosti in pripravljenosti, da izvajajo program vlade ter po svojih močeh prispevajo k izhodu iz krize in rasti blagostanja državljanov“. Morda so pa sedaj zares prišli zato, da pomagajo Sloveniji.