Franci Zlatar: "Področje mednarodne zaščite vse bolj postaja polje političnih preigravanj"

Bliža se 20. junij, svetovni dan beguncev. Koliko jih je trenutno v Sloveniji?

V Sloveniji je v celotni zgodovini države status begunca dobilo 250 prosilcev, sicer pa je bilo prošenj bistveno več, okoli 18.000.

Kaj se je zgodilo s preostalimi prosilci?

Slovenija je dolgo veljala za tranzitno državo in ni končna želena destinacija za begunce. Poleg tega je slovenski azilni sistem zelo restriktiven. V letošnjem letu je bilo odobrenih deset statusov beguncev. Veliko migrantov je v Sloveniji za status zaprosilo med letoma 1999 in 2001, ko je bila odprta tako imenovana Balkanska pot. Veliko ljudi je z Bližnjega vzhoda in nekaterih drugih držav pribežalo v Bosno, od tam pa pot nadaljevalo v evropske države.

Koliko časa povprečno traja postopek za priznanje mednarodne zaščite?

Osnovni priporočeni rok je šest mesecev, nemalokrat pa se zgodi, da postopki trajajo tudi več let.

Vladne spremembe spet predvidevajo ukinitev brezplačne pravne pomoči tistim, ki prosijo za mednarodno zaščito. Do kakšnih posledic lahko pride zaradi tega?

Že sam zakon o mednarodni zaščiti je zelo restriktiven, zaradi česar prosilcem pogosto že takoj zavrnejo prošnjo. Prosilci niso vajeni nastopati pred odločevalci v postopku priznanja mednarodne zaščite in so pogosto travmatizirani zaradi razlogov, zaradi katerih so morali zapustiti svojo državo. Hitro se lahko zgodi, da na policiji, kjer so najprej zaslišani, povedo za odtenek drugačno zgodbo kot potem v azilnem domu. Že to je včasih dovolj za negativno odločbo. Zato je zelo pomembno, da imajo takoj možnost priti do svetovalca, ki jih usmerja. Večina nima sredstev za plačilo pravnega zastopstva, kar jih postavlja v še slabši položaj. V nevladnih organizacijah pa se nam zdi sporno predvsem to, da področje mednarodne zaščite vse bolj postaja polje političnih preigravanj, saj vsaka vlada spreminja zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Ali eno izmed polj, na katerem se v času krizi kaže porast nacionalizmov ...

Na skriti, institucionalni ravni gre ravno za to. Ministrstvo je letos sprejelo pravilnik, s katerim so znesek minimalnega dohodka za begunce znižali za polovico. Prej je bil enak minimalnemu dohodku drugih državljanov Slovenije, sedaj pa je argument ministrstva, da begunci potrebujejo manj sredstev, saj imajo možnost bivanja v azilnem domu. S tem se ne strinjamo, saj je denimo azilni dom v Ljubljani zelo slabo urejen, bivanje je neprimerno, z mnogimi omejitvami glede bivanja in zapuščanja doma, za nekatere z zdravstvenimi težavami pa je edina možnost, da bivajo kje zunaj doma.

Koliko beguncev se je v zadnjih desetih letih vrnilo domov?

Nekateri potujejo naprej, drugi se vključijo v družbo. Na tem področju delam že enajst let in spomnim se enega primera, ko se je posameznik na lastno željo vrnil v domovino, saj se ni mogel vključiti v novo kulturo, pričakovanja od njega so se mu zdela prevelika.