Eva Marn: "Zmanjkuje nam prostora za besedo"

Ministrstvo za zunanje zadeve je za okoli 100.000 evrov zmanjšalo sredstva odobrenim projektom za humanitarno pomoč, pred dobrim mesecem pa je razveljavilo edini razpis za razvojno sodelovanje za nevladne organizacije, vreden 90.000 evrov. Koliko denarja je torej še ostalo?

Ker je bil lani razpis namenjen triletnim projektom, bodo nekateri letos na račun lanskih odobrenih projektov dobili določena sredstva. Letos je bil en in edini razpis razveljavljen, pri drugem, ki je namenjen tudi vladnim organizacijam, pa ocenjujemo, da bo od okoli 190.000 ostalo 100.000 evrov sredstev. To je za sektor kot celoto smešna številka.

Se boste bolj povezali s tujimi organizacijami?

Z evropskimi organizacijami se povezujemo, kolikor se da, kar je na področju projektov razvojnega sodelovanja zelo težko. Večje organizacije nas ne potrebujejo, saj imajo dovolj lastnih človeških virov in mi zanje nismo dodana vrednost.

Kako nevladne organizacije v tujini pripomorejo k prepoznavnosti Slovenije?

Slovenija ima po svetu zelo malo veleposlaništev. Že s tem, ko smo na terenu, predstavljamo Slovenijo. Prisotni smo v okoli 33 državah v Afriki, kar je ogromno, glede na to, da imamo na vsej celini le eno veleposlaništvo.

Ali torej prostovoljno izvajanje neke vrste diplomacije ni dovolj dober argument pri prepričevanju ministrstva o smiselnosti sredstev za razvojne projekte?

Problem nevladnih organizacij je širši: nimamo pravega dialoga z ministrstvom, na področju razvojne zakonodaje se nič ne spreminja, izključujejo nas iz različnih komisij. Zmanjkuje nam prostora za besedo, vlada pa tudi ne kaže osnovnega razumevanja vloge in pomena mednarodnega razvojnega sodelovanja. Poleg tega nimamo vzpostavljenega sistema nadzora delovanja sektorja. Nima ga ministrstvo in nimamo ga organizacije med sabo, to želimo vzpostaviti pri Slogi. Za zdaj so edini nadzor zasebni obiskovalci.

Koliko se organizacije ukvarjajo z usposabljanjem ljudi, ne le dajanjem pomoči na način, kot mi mislimo, da ga v tujih državah potrebujejo?

Pred dvajsetimi leti je bila ta kritika zelo upravičena, danes pa tudi donatorji vse bolj zahtevajo pojasnila o ustreznosti projektov za lokalne skupnosti. Večina organizacij izvaja izobraževanje in projekte, ki krepijo sposobnost prebivalstva za svoj razvoj. Včasih so lokalne skupnosti še vedno preveč navajene, da mi predlagamo vse. Pri tem si želimo več enakopravnega partnerstva.

Kako se bo zaradi zmanjšanja sredstev spremenilo vaše delo?

Še več stroškov dela bomo morali kriti sami. S sredstvi, ki jih imamo, bomo poskušali narediti čim več, pogosto prostovoljno, da bi ostalo več za vsebino. S partnerskimi organizacijami raziskujemo lokalne finančne mehanizme. Pridobivamo evropska sredstva, vendar smo precej nekonkurenčni, ker smo majhni in imamo zelo malo referenc.