Televizija z dobrimi odvetniki

Konec septembra naj bi medijski hiši, ki obvladujeta večino slovenskega televizijskega trga, RTV Slovenija in Pro Plus, dočakali resnejšo konkurenco. Medijska družba TSmedia, ki deluje pod pokroviteljstvom Telekoma Slovenije, namerava zagnati televizijski program Planet TV.

TSmedii še ni uspelo pridobiti vseh potrebnih dokumentov za oddajanje novega programa, a iz suverenih medijskih nastopov njenih predstavnikov je razumeti, da naj bi bilo to le vprašanje časa. Medijski strokovnjaki pa opozarjajo, da bi se lahko (oziroma bi se moralo) zaplesti vsaj iz treh razlogov. Vsi so povezani s spoštovanjem zakona o medijih oziroma njegovega poglavja o varovanju pluralnosti in raznovrstnosti medijev.

Prvi zaplet bi lahko povzročila prepoved, da telekomunikacijska podjetja ustanavljajo televizije, saj imajo v lasti že kanale za distribucijo televizijskega programa in bi bila s tem prevelika konkurenca drugim ponudnikom. Res je sicer, da zakon dopušča izjeme, zato se je Telekom ustanavljanja televizije lotil po ovinkih, prek hčerinskega podjetja. Manj manevrskega prostora za pravno sivino je v določbi, ki prepoveduje združljivost televizijske dejavnosti z oglaševalsko. TSmedia jo izvaja denimo prek zaslonov na ljubljanskih mestnih avtobusih. Tretja past je zakonska prepoved, da bi en sam medijski lastnik večinsko obvladoval dva izdajatelja televizijskega programa. Če bi zaživela Telekomova televizija, bi se zgodilo prav to: država bi večinsko obvladovala dva medija, poleg RTV Slovenija, katere 100-odstotna lastnica je, še novo televizijo Telekoma Slovenije, v katerem ima več kot 60-odstotni lastniški delež.

Turkovo superministrstvo, v pristojnosti katerega je tudi medijski resor, se glede teh pravnih pomislekov za zdaj ni izreklo. A že kmalu se bo moralo, navsezadnje bo moralo odločati o vpisu Planeta TV v razvid medijev, kar je nujen pogoj za pridobitev končnega „žiga“ agencije za pošto in elektronske komunikacije. Za zdaj je o Planetu TV spregovoril le v. d. generalnega direktorja direktorata za medije Miro Petek; v oddaji Studio ob 17-ih je dejal, da tudi sam vidi velike ovire za zagon nove televizije. A kljub temu verjame, „da imajo snovalci televizije kak B-scenarij“ ter „tako dobro plačane in tako sposobne odvetnike, da bodo to speljali kljub vsem tem zadržkom“.

Glede na visok finančni vložek bo podjetje TSmedia najverjetneje res našlo dovolj zakonskih lukenj za zagon televizije. Iz Petkovega nastopa je bilo mogoče razbrati, da naj pri tem ne računa na vzpostavitev nove televizije na temeljih tiste, ki jo ima že nekaj let vpisano v razvid medijev. Tej naj bi grozil celo izbris iz razvida. Kot možno rešitev je omenil prodajo televizije zasebnemu, morda tujemu lastniku.

In če ostane pri sedanji lastniški strukturi in televizija vseeno nekako zaživi? Potem bomo v skrajno nenavadnem položaju: imeli bomo državni televiziji različnih hitrosti. Za eno bo veljalo rigorozno varčevanje v javnem sektorju in prepoved zaposlovanja, pri drugi pa bo sredstev za nove kadre in naložbe v nove oddaje in naprave več kot dovolj.