Da, kapitalizem ima alternativo

A kapitalizem res nima alternative? Ali moramo res verjeti, da je ekonomski sistem z neskončno ponavljajočimi se cikli, dragimi reševanji finančnikov in zdaj varčevalnimi ukrepi za večino državljanov najboljše, kar ljudje zmorejo ustvariti? Seveda alternative obstajajo. Vsaka družba izbira – zavestno ali ne, demokratično ali ne – med alternativami za organizacijo proizvodnje in distribucije blaga in storitev, ki omogočajo življenje posamezniku in družbi, v Guardianu piše profesor na univerzi Massachusetts Richard Wolff.

Sodobne družbe so večinoma izbrale kapitalistično organizacijo proizvodnje. V kapitalizmu zasebni lastniki ustanavljajo podjetja in izbirajo njihove direktorje, odločajo, kako in kje bodo kaj proizvajali, pa kako bodo porabili prihodke od prodaje teh izdelkov. Ta majhna skupina sprejema vse te odločitve za večino ljudi, ki opravijo večino dela v proizvodnji. Večina mora sprejeti in živeti z odločitvami velikih delničarjev in uprav podjetij.

Kapitalizem je tako po Wolffovih besedah zelo nedemokratična organizacija proizvodnje znotraj podjetij. Njegovi podporniki so prepričani, da nobena alternativna organizacija proizvodnje ne more delovati niti približno tako dobro, ko govorimo o učinkovitosti, količini proizvodnje in organizaciji dela.

Richard Wolff je maja letos obiskal mesto Arrasate-Mondragon v Španiji, kjer je našel eno od uspešnih alternativ kapitalizmu. V tem mestu ima sedež družba Mondragon, ki je sestavljena iz več partnerskih podjetij, ki se združujejo v štiri skupine: industrija, finance, trgovina in znanje. Ta partnerska podjetja so v lasti zaposlenih (v povprečju 80 do 85 odstotkov zaposlenih), ki jih tudi vodijo. Na skupščini delavci izberejo in zaposlijo direktorja, v svojih rokah pa ohranijo vse ključne odločitve, ki so kaj, kako in kje bodo izdelovali, pa tudi, kako bodo delili dobiček.

Vsako podjetje je sestavni del krovne družbe Mondragon, njegovi predstavniki soodločajo o osnovnih pravilih za vodenje krovne družbe in njenih sestavnih podjetij. To pomeni, da delavci zaposlijo in odpustijo direktorja, ne kot v kapitalizmu, kjer direktor zaposluje in odpušča delavce. Eno od osnovnih pravil družbe Mondragon je, da najbolje plačani zaposleni sme zaslužiti največ 6,5-krat več kot zaposleni z najnižjo plačo. V kapitalističnih družbah v ZDA predsednik uprave, za primerjavo, lahko zasluži tudi 400-krat več, kot znaša povprečna plača delavca, navaja profesor.

Ker ima družba Mondragon 85 tisoč članov, je Richard Wolff izračunal, da njeno razmerje med plačami zaposlenih omogoča veliko bolj pravičen prispevek širši skupnosti in enakomerno porazdelitev bogastva kot tipično kapitalistično podjetje. »Družba Mondragon zagotavlja varnost služb, ki sem jih redko videl v kapitalističnih podjetjih in to deluje zunaj in znotraj kooperacijskih podjetij. Vzpostavili so namreč sistem za kroženje zaposlenih iz podjetij, ki rabijo manj, v podjetja, ki rabijo več delavcev. Ta sistem je izredno odprt, transparenten, upošteva pravila in zagotavlja povračilo stroškov za prevoz in druge subvencije, da imajo čim manj težav. Ta sistem, ki temelji na zagotavljanju varnosti, je spremenil življenje delavcev, njihovih družin in skupnosti na edinstven način,« ugotavlja profesor Wolff.

Vsa kooperativna podjetja morajo svoje surovine in material kupovati pri najbolj poceni proizvajalcih, ne glede na to, ali so ti kooperanti ali ne. Vsako kooperativno podjetje pa mora del prihodka dati v sklad za raziskave in razvoj, kar omogoča razvoj novih izdelkov. Na tem področju zdaj dela 800 zaposlenih, na voljo pa imajo 75 milijonov dolarjev. V letu 2010 so industrijska podjetja, ki so kooperanti krovne družbe, 21,4 odstotka prodaje ustvarila z novimi izdelki in storitvami, ki jih pred petimi leti še ni bilo na trgu. Krovna družba je poleg tega ustanovila še univerzo Mondragon, na katero se je v akademskem letu 2009/2010 na novo vpisalo 3400 študentov, vseh študentov pa je imela 9282.

Družba Mondragon je največja družba v regiji Baskija in ena največjih družb v Španiji. Ustanovljena je bila leta 1956, ima tudi svojo banko Caja Laboral, razširila se je tudi v tujino, kjer ima 77 poslovnih enot. Predstavnik družbe, ki mu je predstavil sistem delovanja, je Richarda Wolffa opomnil, da družba Mondragon nikakor ni paradiž, ampak družina kooperacijskih podjetij, ki si prizadeva ustvarjati drugačen način življenja in drugačen način dela. »Glede na razmere v španskem kapitalističnem sistemu s 25-odstotno brezposelnostjo, propadlim bančnim sistemom in vladnimi varčevalnimi ukrepi (kot da sploh ne bi bilo druge možnosti), je družba Mondragon vendarle dobrodošla oaza v kapitalistični puščavi,« zaključuje profesor Wolff.