Centralne banke ne morejo rešiti, kar bi morali rešiti politiki

Evropska centralna banka (ECB) je decembra lani in februarja letos bankam zagotovila za 1000 milijard svežih evrov ugodnih posojil in tako pripomogla, da je evrska kriza za nekaj časa potihnila. Nekateri politiki in evropski funkcionarji so celo začeli govoriti, da je najhujše mimo. A ravnokar sta Španija in Ciper za reševanje svojih bank bila prisiljena zaprositi za pomoč, na mizi so še vedno zahteve, da bi morali ECB dovoliti, da bi lahko tudi neposredno odkupovala obveznice problematičnih držav z evrom, enako kot obveznice ameriške države neposredno odkupuje tamkajšnja centralna banka FED. Zdaj ECB namreč sme odkupovati obveznice le od bank. Toda oglasilo se je vodstvo Banke za mednarodne poravnave (BIS), ki je banka centralnih bank, in opozorilo, da imajo tudi centralne banke meje.

Stephen Cecchetti, vodja oddelka za denarno politiko in gospodarstvo na BIS, je ob predstavitvi letnega poročila, opozoril, da je napačno misliti, da lahko centralne banke s svojo finančno močjo rešijo vse probleme na področju gospodarstva in financ. »Obstajajo jasne meje, kaj centralne banke lahko naredijo. Odločilno za zdravje gospodarstva je prekiniti začaran krog in zmanjšati pritisk na centralne banke,« piše v letnem poročilu BIS za leto 2011.

Začaran krog je po pojasnilu vodstva BIS dejstvo, da centralne banke že vse od izbruha finančne krize leta 2008, predvsem pa po letu 2010, ko se je začela evrska kriza, »kupujejo čas«, ker politika svojih nalog ne opravlja dovolj temeljito. Na tak način krize nikakor ni mogoče rešiti. BIS ima 60 članic, med njimi so vse najpomembnejše centralne banke na svetu. Njihova bilančna vsota je maja letos znašala 14.300 milijard evrov, kar je kar tri krat več kot leta 2007, pred izbruhom finančne krize, piše avstrijski dnevnik die Presse v svoji spletni izdaji. Večina teh sredstev so še vedno ničvredni vrednostni papirji, ki so jih ustvarili čarovniki na Wall Streetu v New Yorku in jih nato prodajali kot prvovrstne naložbe, in ničvredne obveznice držav v težavah. Če centralne banke teh ničvrednih vrednostnih papirjev in obveznic ne bodo dobile poplačanih, ker bodo banke in države bankrotirale, bodo račun seveda spet morali poravnati davkoplačevalci. Med njimi so seveda tudi davkoplačevalci v Sloveniji.

Centralne banke tiskajo vedno nove bankovce in z njimi zasipavajo trg zato, da lahko zagotavljajo poceni kredite, ki naj bi jih banke zagotavljale podjetjem za investicije, te pa naj bi omogočile zagon gospodarske rasti. Tako vsaj piše v učbenikih ekonomije. Toda najpomembnejše centralne banke, med katerimi sta ECB in FED, so to sredstvo za gašenje krize zdaj že porabile. ECB je temeljno obrestno mero znižala na 1 odstotek, kar je najnižja vrednost po uvedbi evra, FED je svojo temeljno obrestno mero spustil celo na 0 do 0,25 odstotka.

Ker to zdravilo ni prijelo, so v obeh centralnih bankah posegli po izrednih ukrepih. ECB je natisnila 1000 milijard evrov in jih bankam decembra lani in februarja letos ponudila po ugodni obrestni meri, že od maja 2010 pa od bank odkupuje obveznice problematičnih držav. Zlasti ZDA, Španija in Italija zahtevajo, da ji je treba dovoliti tudi neposreden nakup obveznic problematičnih držav. Temu se najbolj odločno upira nemška bundesbanka, zato med poznavalci že nekaj časa velja za »zadnjo trdnjavo, ki varuje pred valovi«, navaja die Presse. FED neposredno odkupuje obveznice, s katerimi se zadolžujejo ZDA, pa tudi gnile hipotekarne kredite.

BIS opozarja, da ni bilo vse slabo, kar so centralne banke naredile po izbruhu krize leta 2008, a zdaj so na meji svojih zmožnosti, poleg tega je zaradi pospešenega tiskanja svežega denarja vse večja nevarnost izbruha hiperinflacije. BIS pravi, da je pomembno, da centralne banke ohranijo verodostojnost. To pa bo mogoče le, če izredni ukrepi ne bodo postali redni. Stephen Cecchetti je ob predstavitvi letnega poročila BIS podprl predlog za ustanovitev evropske bančne unije z evropskim nadzorom in jamstvom, ki jo predlaga evropska komisija. A ta ga javnosti še ni podrobneje predstavila. (STA, mh)