Prekrasno darilo ob polnoletnosti

Sodišče v Strasbourgu je izdalo končno sodbo glede izbrisanih. Tistim nekaj izbrisanim, ki so se obrnili na evropsko sodišče, je dosodilo po 20 tisoč evrov odškodnine. Vladi pa dalo eno leto časa, da pripravi sistem za izplačilo odškodnin vsem izbrisanim, ki so si v Sloveniji poskušali urediti status, ne glede na to, ali so bili pri tem uspešni ali ne. Teh je vsaj polovica od 25.671 izbrisanih.

Evropsko sodišče je s tem dokončno potrdilo, da je bil izbris kršitev človekovih pravic. Ni pa se ustavilo zgolj pri moralnem zadoščenju. Vladi je sporočilo, da sodba velja za vse, ki izpolnjujejo enake pogoje kot šesterica izbrisanih, ki je bila uspešna v Strasbourgu. Naložilo ji je, da mora pripraviti načrt za popravo krivic, z dosojenimi odškodninami pa pokazalo pot. Eno leto bo počakalo, potem bo samo nadaljevalo delo, odškodnine, ki jih bo dosojalo, pa bodo za kazen še višje.

Pravica za žrtve? Izbrisanim, ki so desetletje ali celo dve trpeli posledice samovolje takrat čisto nove demokratične oblasti, ki se je spominjamo in jo slavimo ravno v teh dneh, nobena odškodnina ne more povrniti vsega, kar so izgubili. Koliko je vredna pravica do dela, do zdravja, koliko je vredno življenje? Verjetno ni številke, s katero bi to lahko izrazili. Je pa odškodnina, ki jo je določilo sodišče, med višjimi in kaže na težo kršitve; ta je po mnenju sodišča velika.

Evropsko sodišče je poleg tega v končni sodbi odločilo, da je šlo tudi za diskriminatorno ravnanje. Za ravnanje oblasti, usmerjeno proti točno določeni manjšini. In tedanja nova demokratična oblast je izbrisala skoraj enkrat toliko ljudi, kot jih je revolucionarna oblast pobila v izvensodnih pobojih po drugi svetovni vojni.

Primerno je, da bo načrt za popravo krivic z izplačilom odškodnin morala pripraviti vlada, v kateri sedijo prav nekateri posamezniki, ki so bili osebno najbolj odgovorni za izbris. Predsednik vlade je bil Lojze Peterle, zdaj evropski poslanec, notranji minister Igor Bavčar, njegov sekretar pa sedanji notranji minister Vinko Gorenak. Sedanji predsednik vlade Janez Janša je bil takrat obrambni minister, današnji konzul v Trstu Dimitrij Rupel pa zunanji minister. Pred dnevi so vsi sedeli v prvi vrsti na državni proslavi ob dnevu državnosti. Proslavi, ki so jo posvetili izključno svojim velikim in odločnim dejanjem tistega časa.

Dan po prazniku je najvišja sodna instanca v Evropi ta dejanja postavila v drugačno luč. Pred vso Evropo. De facto so bili obsojeni za eno hujših in najobsežnejših sistematičnih kršitev človekovih pravic po drugi vojni v Evropi nasploh, po padcu železne zavese pa morda celo najhujšo.