Milan Brglez: "Žal so napredovale tudi tehnike sistematičnega mučenja, še posebej v „vojni proti terorizmu“."

Letos mineva 25 let, odkar je bila ratificirana Konvencija Združenih narodov proti mučenju. Je mučenja v zadnjih 25 letih sploh kaj manj?

Gotovo smo danes tako na nacionalni kot na mednarodni ravni bolj pozorni na pojave mučenja in nasilja, zato je težko delati primerjave za nazaj. Žal so napredovale tudi tehnike sistematičnega mučenja, še posebej v „vojni proti terorizmu“. Še zlasti zanjo je kazalo, da ji bo uspelo zamajati ali vsaj redefinirati prepoved mučenja kot obče zavezujočo normo mednarodnega prava v vseh okoliščinah, a se to na srečo ni zgodilo. Žal sam obstoj takšne norme ne more preprečiti tudi mučenja v praksi, a gotovo bi bilo brez nje stanje še slabše.

Že več kot leto dni poslušamo o nasilju in mučenjih v Siriji. Ta država je leta 2004 postala ena izmed podpisnic konvencije.

Postala je pogodbenica konvencije, pri čemer je s pridržkom izključila pristojnost komisije proti mučenju za vsa poizvedovanja, ki bi bila neodvisna od rednega ali izrednega poročanja same države ter odziva komisije nanj. Sirija tudi ni privolila v pristojnost komisije v primeru individualnih pritožb ali pritožb drugih držav, saj je tudi svoje izhodiščno poročilo predložila s petletno zamudo.

Kako ocenjujete potezo Sirije, kjer so lani po desetih letih odprli zloglasni zapor Tadmur v Palmiri? Preden so ga leta 2001 zaprli, je v njem preživela le okoli tretjina jetnikov, lani so ga ponovno odprli za aretirane v protivladnih demonstracijah.

Poročilo komisije proti mučenju je že leta 2010 posredno opozorilo, da sirski standardi ne ustrezajo duhu in črki konvencije. Navedeno dejstvo je ne le njegovo potrdilo, ampak dokaz, da so se razmere v Siriji glede mučenja še poslabšale.

Kako ocenjujete odnos mednarodne javnosti do Sirije in dosedanje mirovne poskuse Kofija Annana in OZN za umiritev razmer?

Mednarodna javnost, kolikor se konstituira okoli takšnih vprašanj, težko naredi kaj drugega, kot da opozarja na kršitve prepovedi mučenja in sistematično nasilje. Drugo vprašanje je, kaj lahko naredijo institucije mednarodne skupnosti. Ker slednja temelji na suvereni enakosti držav, bi morali za kakršnokoli obliko interveniranja v Siriji, ki bi bila v nasprotju z voljo sirskih oblasti, pridobiti avtorizacijo Varnostnega sveta.

V torek je bil svetovni dan v podporo žrtvam mučenja. Kako je podporo mogoče izboljšati?

Svetovni dan je gotovo priložnost za ozaveščanje ljudi in solidarnost s tistimi, ki so bili žrtve mučenja. Tako mednarodno kot nacionalno se bo toleranca do pojavov mučenja in nasilja v prihodnosti gotovo zniževala. Ne verjamem pa, da je te pojave v obstoječem sistemu mogoče tudi povsem odpraviti. Čeprav ima Republika Slovenija kulturo miru in nenasilja zapisano celo v svoji ustavi, to običajno ni tista ideja ali ideal, h kateremu bi težili ali z njim vrednotili slovensko zunanjo in notranjo politiko.