Privatizirana Zdravljica

Na osrednji državni proslavi minuli teden državna himna prvič po 21 letih ni bila izvedena v skladu z zakonom in s siceršnjo prakso, ampak na način, kot to zadnja leta želi stranka SDS. Da je Zdravljica slovenska himna, piše v ustavi, v zakonu pa natančneje, da je himna sedma kitica Zdravljice na melodijo skladatelja Stanka Premrla. Na državni proslavi, ki jo je tokrat pripravil generalni sekretariat vlade, so sedmo kitico zapeli zgolj po nesreči in za „vajo“, nato pa je zbor zapel prvo, drugo, peto in sedmo kitico, ki več kot očitno niso bile izbrane v skladu z umetniško, ampak predvsem v skladu s strankarsko „svobodo“.

Zlasti v SDS si že vsaj dve leti želijo, da bi slovensko himno, ki se sedaj v sedmi kitici začne z „Žive naj vsi narodi ...“, spremenili tako, da bi se začela z delom druge kitice „Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet“, češ da bi s tem na prvo mesto postavili Slovenijo in ves slovenski svet - recimo zamejce. Prvič so to pobudo septembra 2010 predstavili Janez Janša, Anton Krkovič, Igor Bavčar in Lojze Peterle pred nastankom novega združenja Veteranov slovenske osamosvojitve, ko je Janša dejal, da naj bi bila aktualna sedma kitica v zakon zapisana „brez kakšne večje razprave“ leta 1994, ko naj bi bil določbo nekdo „prešvercal v besedilo in zdi se mi, da se to ni zgodilo slučajno“. Nato pa je leta 2011 poslanska skupina SDS v zakonodajni postopek vložila še podoben, uradni predlog spremembe.

Literarni zgodovinar, profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in „prešernoslovec“ dr. Miran Hladnik je že tedaj navedel sedem razlogov proti takšni reviziji. Poleg tega, da bi s tem pri sporočilni vrednosti naredili civilizacijski korak nazaj, je Hladnik poudaril, da se izraz „slovenski“ ne nanaša na Slovence ali celo zamejce, kot zmotno mislijo v SDS, „ampak v duhu slovanske vzajemnosti 19. stoletja na vse Slovane“. Poleg tega je še zanimivo, da so sedmo kitico, ki je danes za stranko SDS očitno preveč po zgledu idej internacionale, v zakon „prešvercali“ ravno poslanci SDS. Leta 1994 je notranjepolitični odbor, ki je tedaj pripravljal zakon, vodil poslanec tedanje SDS (SDSS) Vitodrag Pukl. Poleg tega so sedmo kitico poslanci večkrat spontano zapeli. Prvič 27. septembra 1989 ob znanem dopolnjevanju slovenske ustave, v zakon pa je bila dejansko zapisana ne leta 1994, ampak že marca 1990.

Zakaj torej naenkrat takšna obsedenost SDS z revizijo himne, celo na silo, na osrednji državni proslavi? Bolj kot poudarjanje „slovenstva“ gre stranki očitno za boga. Da bi rad premier Janez Janša na vsak način v državo vnesel več „Boga“, daje poleg poskusa revizije Zdravljice slutiti tudi zaključek njegovega govora, v katerem ni citiral Prešerna, ampak je kar neposredno prosil boga, naj „živi nam deželo, bog živi ves slovenski svet!“, na kar je še predsedniku parlamenta Gregorju Virantu očital, da se ni udeležil maše.