Ko vlada ne plača muzike

Po nekaj tednih tarnanja, da se na televiziji poleti ne dogaja dovolj, smo se v petek morali ugrizniti v jezik. Dočakali smo petkovo proslavo ob dnevu državnosti, kjer bi običajno pričakovali nekaj zanosa, veliko recitiranja in malo spektakla, letos pa se je sprevrgla v hujskaško srečanje folklornih skupin.

Po kolobociji s praporščaki smo na proslavi sicer pričakovali nekoliko napetosti, a čudne stvari so se začele dogajati že prej, v posebni oddaji na TVS, ki jo je vodila Rosvita Pesek, doktorica slovenskega osamosvajanja. Ta je med drugim gostila Andreja Capudra, prvega slovenskega ministra za kulturo, ki je bil nekakšen znanilec katastrof, ki so sledile. Razjasnil je namreč kar nekaj detajlov, ki so se pozneje pripetili v uvodu proslave, še preden so oder nekonceptualno zavzele folklorne skupine.

Po Capudru obstaja več vrst rdečih zvezd. Zvezda Pohorskega bataljona, o katerem so zgodbe »take in drugačne« (mimogrede, po njegovem je šlo za »kalkulirano tragedijo«), ni ista rdeča zvezda, ki je šla leta 1991 proti Sloveniji na kapah in tankih vojakov JLA. A ne glede na to, da obstaja več vrst rdečih zvezd, je vsaj 50 ali 100 let prezgodaj, da bi jih lahko videvali na državnih proslavah. Čez kakšno stoletje, tako Capuder, bo to bolj normalno, saj bomo poleg rdeče zvezde na proslave lahko prinesli še habsburškega orla. Na evropske zvezdice in Natov kompas bo verjetno treba čakati dlje.

Potem je bivši minister mimogrede navrgel še, da imamo skrajno čudno himno, saj nas v njej najprej skrbijo drugi (»vsi narodi«) in šele potem mi sami. »Jaz bi to zaobrnil,« je bil zagret Capuder in njegova želja, da se ne poje le o drugih, temveč tudi o nas, se je uresničila že nekaj minut pozneje, na proslavi.

V tistem drugem petju himne namreč, ki ni bilo »le vaja«, temveč so se odločili zapeti štiri kitice Zdravljice. Mislili bi si, da je razlika med Zdravljico in himno organizatorjem le ušla, če nam ne bi naslednji dan v Dnevniku tega predstavili kot enega od pomembnih negospodarskih projektov vlade: po ukinitvi zvezde bo treba spremeniti še državno himno in morda tudi uzakoniti, da je ne smejo peti solisti, temveč zbori, saj je to baje edini način, da se je bodo naučili vsi otroci.

Po hujskaškem govoru Jerneja Kuntnerja, ki je bil za neplačanega voditelja proslave z besedami, za katere je trdil, da jih je samo prebral, videti precej prepričljiv, so oder zavzeli filharmoniki, nato pa še horde folkloristov. Vendarle je bil petek zvečer in treba je bilo poskrbeti za občinstvo oddaje Na zdravje!

Lahko bi rekli, malo denarja, malo muzike. Ko pa se vlada odloči, da za muziko sploh ne bo plačala, je manko umetniške vrednosti in vsebine treba nekako nadomestiti. In nadomestili so ga s hujskaštvom. Po proslavi smo se več dni ukvarjali zgolj s slednjim, čeprav bi si tudi tako dolgočasen in nedomišljen program gotovo zaslužil kakšno ostro besedo več.