Ljubezen kapital

Po sedmih letih smo Slovenci dobili novo opero, ki sta jo podpisala skladatelj Jani Golob in libretist Vinko Möderndorfer. Opera Ljubezen kapital je nastala v sodelovanju med ustvarjalcema, ki prijateljujeta že tri desetletja. Sprva je Golob pisal glasbo za predstave, ki jih je režiral Möderndorfer, leta 1992 pa je Möderndorfer ob stoletnici operne hiše napisal libreto za Golobovo opero Medeja. Takoj po premieri sta avtorja začela sanjariti o novem opernem delu.

Ob naslovu Ljubezen kapital nas zažgečka v ušesu, saj namiguje, da gre za kritično temo, ki je od opere morda nismo pričakovali. Tudi ime libretista nas napoti k razmisleku, da bomo imeli opravka z družbenokritičnimi vprašanji. Poleg tega se Ljubezen kapital na odrih pojavi v trenutku, ko je kulturno ministrstvo izgubljeno in je kulturna pogača vse tanjša. Pa vendar je zgodba opere večni boj s kapitalom, navsezadnje je nastajala skoraj dvajset let.

Tema opere torej »ni toliko aktualna politika kot fenomen kapitalizma v predalpski senci«, pravi Vinko Möderndorfer. A kljub temu je opera še kako aktualna. Möderndorfer pravi, da o nobeni dosedanji slovenski vladi nima dobrega mnenja. »Vsi so se izkazali ali za sebične, lopovsko arogantne ali pa za naivno nesposobne. Če se zgodba naše opere dotakne aktualnih trenutkov, je to samo znak, da se ni nič spremenilo in da resnično potrebujemo ne melanholičnega kralja Matjaža, ampak Krpana z mesarico in kijem.«

Ljubezen kapital gledalcem sporoča, da je pravi kapital ljubezen, hkrati pa vztraja, da je za boj proti tistemu drugemu kapitalu potrebna revolucija. »V naši operi se vzpostavi misel, da je ljubezen edini resnični kapital, vendar ta rahlo patetična misel ne zmaga in ne more zmagati. Denar je močnejši. Kapital je bolj brutalen. Kdor ima kapital, ima oblast, ima sodišča, ima pravico, ima resnico, lahko nekaznovano laže, ubija, zgodovino ima v svojih rokah, ima moč. Ljubezen lahko zdrobi pod peto kot gnil oreh. In to je resnica. Se bojim. Tudi resnica naše opere,« ugotavlja Möderndorfer. Prevarani in okradeni delavci pojejo: »Kladivo pograbi, z rokami zadavi … Čas je naš in čas je pravi …« Kri torej spreminja svet, ne ljubezen.

Kljub temu da opera morda ni prva umetniška zvrst, na katero bi pomislili ob povezovanju umetnosti in družbene kritike, je angažma pogosto prisoten tudi v zgodbah, ki se ukvarjajo z intimnimi človeškimi dejanji: »V pravem trenutku lahko intimno človekovo ravnanje postane politično. Dilema Antigone je lahko zelo politična dilema. Tudi Cezarjev umor (kot ga opisuje Shakespeare ali pa operno uglasbi Švara) je lahko prava angažirana politična tema. Seveda pa so nekatere opere bolj politične od drugih. Mislim, da je Golobova nova opera Ljubezen kapital angažirana opera. Prepričljivo (v glasbenem smislu) nam odslikava stvarnost, ki jo še kako dobro poznamo, hkrati pa v njej izpostavlja človeške značaje in ravnanja, ki veljajo za vse čase in za vsa obdobja,« je prepričan Möderndorfer.

A tudi sam je tisti, ki glasno udriha po nepravičnem svetu. Je pravi Sartrov intelektualec, ki se spozna na vse in noče postati strokovnjak. Družbo kritizira v pesniških zbirkah, intervjujih, zgodbah in zdaj celo v operi. Pa vendarle pove, da je zanj umetnost zgolj tista, ki opozarja: »Odpira vrata. Ustvarjalec opazuje svet, zato da ga izkoristi za pripoved o svetu. Na vsak način je v tem nekaj subverzivnega. Ali pa je to vsaj subverzivna provokacija, ki naj jo drugi spravijo v revolucionarno življenje. Seveda pa je ustvarjalnost najbrž tudi še kaj drugega. Lepota? Mogoče. Ampak saj je sprememba sveta, se pravi revolucija, tudi lahko estetsko dejanje.« V tem smislu je angažirana umetnost, kadar drsi po rezilu noža, lahko tudi dejanje lepote.

Kljub temu mnogi v njej vidijo vse kaj drugega. Sploh v zadnjem času, ko smo priča napadom na kulturnike in očitkom, da so zajedavci, ki le trošijo (državni) denar. Möderndorfer je prepričan, da takšno razmišljanje o ustvarjalcih ni naključje. Kultura je mnogim tuja, nepotrebna. Tudi zato, ker čutijo, da jih opazuje in razgalja. »Življenje slovenceljnov (kot je rekla pesnica) bi bilo brez tečne umetnosti znosnejše. Lažno življenje bi se manj svetilo v svojih lažeh,« je prepričan.

A prav zato se sam ne namerava vdati. Še bo ustvarjal, še bo udaren, navsezadnje umetnost vidi kot svojevrsten terorizem. »Ruši zato, da gradi. Zajeda zato, da lahko pripoveduje. Ja, s ponosom reči smem: terorist sem in zajedalec sem! Zajedam vaša življenja, goltam in žrem jih, razstavljam jih. Tisto, kar pade iz mene, hoče biti resnica. In če je življenje drek, je drek resnica, če pa je življenje čisto kot kristal, potem je lahko mogoče včasih celo diamant.«

Opera:
Ljubezen kapital
Kdo: Vinko Möderndorfer in Jani Golob
Kje: SNG Opera in balet Ljubljana, Ljubljana
Kdaj: 29. in 30. junija 2012