Najlepša leta našega življenja

»Vsa vidnejša prizadevanja za vključitev stripa ob rob slovenske kulture so v zadnjih petnajstih letih seveda izhajala iz vrst mladinske kulture in njej zavezanih glasil in publikacij. Uspeh pa je moral izostati že zavoljo legendarne ’enkratnosti’ takih podvigov, saj je po naše glavna značilnost in drugačnost stripa prav v kontinuiteti niza sličic in niza epizod. Preostane pač brezskrbna odvisnost od srbohrvaške ponudbe, ki se navkljub zavidanja vredni tradiciji sama otepa utečenih težav,« je leta 1987 zapisal Ivo Štandeker v Prolegomeni za strip, uvodu v serijo aktualnih, prelomno pronicljivih refleksij o pomenu in vplivu stripovskega medija. Pod skupnim naslovom XX. stoletje so do februarja 1990 redno izhajale na straneh Mladine.

Ko se je Ivo, novinar in urednik pri Mladini, takrat odpravil po poti stripa in njegovega spomina, ni bilo dosti tistih, ki so si ga upali spremljati. Najboljše je moral poiskati in izbrati sam. In tisti, ki jih je takrat vpoklical, še dandanes sestavljajo jagodni izbor sodobne slovenske stripovske produkcije.

Čeprav razmere v stripu (kulturni) osamosvojitvi navkljub še naprej ostajajo take, kot jih je leta 1987 opisal Ivo, smo po vseh teh letih vendarle doživeli nekaj konstruktivnih premikov. Slovenska stripovska scena je močno okrepila svojo trdoživost in krepko utrdila svoj značaj. In dela vse, kar je v njeni moči, da, kot bi rekel Ivo, slovenski ozkosti ne bi več neopazno uhajala »večina raznolikosti, prevratov in dosežkov enega važnejših ter simptomatičnih načinov vizualnega užitka človeka 20. stoletja«.

Po vsej verjetnosti ni naključje, da se je prav v mesecu, v katerem je Ivo pred natanko 20 leti odšel v legendo tako, kot odhajajo naši najljubši stripovski in filmski junaki, stripovsko dogajanje znatno zgostilo, okrepilo in naelektrilo do te meje, da je hočeš nočeš moralo dregniti v oko tudi naključne mimoidoče, ki o stripu razen pridiganja nimajo kaj dosti povedati.

Petnajstega junija, dan pred obletnico tragične smrti Iva Štandekerja v okupiranem Sarajevu, se je v Umetnostni galeriji Maribor odprla prva pregledna razstava evropskega stripa, ki tolikšne pozornosti v takšnem obsegu pri nas, torej v Sloveniji, doslej še ni bil deležen. Pred 20 leti ni bilo stripovskega junaka, ki bi bil lahko rešil Iva, pa čeprav je bil z vsemi na ti. Zdaj v Mariboru stripovske junake, ki so nas v najlepših letih našega življenja navdajali z vero v optimizem, pravico, solidarnost in boljši jutri, čaka nova odgovornost.

Pregledna razstava izbranih del evropskega stripa 20. stoletja, pri kateri sta moči koprodukcijsko združila ata (oziroma ’Broj jedan’) Sandi Buch iz murgelske Strip.art.nice Buch in Zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, nosi naslov Stripovski junaki rešujejo Evropo. Nekoč so jo že. Ne samo Evropo, ves svet. Evropska stripovska produkcija oziroma njena zapuščina je v kolektivni spomin svetovne stripovske ikonografije zasidrala nepozabne protagoniste, njihove avanturistične peripetije pa so usodno zaznamovale številne generacije navdušenih bralcev. Žanrsko razvejeni dosežki so s humorjem, satiro, narativnim slogom, risarskimi ekspresionizmi in vizualno privlačnostjo osvajali neraziskane domišljijske svetove, premikali meje ter zakoličili nove perspektive. Brez njih ne bi bili to, kar smo.

Razstava, ki je na ogled do 15. julija, ponuja več kot 150 izvirnih stripovskih tabel avtorjev iz osmih evropskih držav: Francije, Belgije, Italije, Španije, Hrvaške, Srbije, Velike Britanije in Slovenije, pri čemer je posebna pozornost posvečena belgijskim, francoskim in še zlasti italijanskim (Bonelli über alles) striparjem ter produkciji z območja nekdanje Jugoslavije, v prvi vrsti Slovenije, Hrvaške in Srbije. Od slovenskih avtorjev velja posebej omeniti legendarnega Mikija Mustra, pionirja slovenskega stripa in ’očeta’ Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Kostjo Gatnika, avtorja kultne Magne Purge, virtuoznega Tomaža Lavriča, avtorja Diareje, in Zorana Smiljanića, velemojstra filmske naracije v stripu, čigar vsestranski talent je med prvimi prepoznal prav Ivo Štandeker in ga že pred četrt stoletja označil za enega najzanimivejših slovenskih striparjev.

Še eno naključje, ki to zagotovo ni, je skoraj sočasen izid izdatno obogatenega ponatisa Smiljanićevih Družinskih zgodb, ki so luč sveta ugledale na dan odprtja razstave in predstavljajo bržčas najzanimivejši omnibus njegovih stripovskih novel z izrazitim politično nekorektnim nabojem, ki so pri Mladini v albumski obliki prvič izšle leta 2000. Od 26. junija je v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča na ogled tudi razstava Zoranovih originalov stripa, plakatov, naslovnic Mladine, novoletnih čestitk ter ilustracij knjig in učbenikov.

Razstava:
Stripovski junaki rešujejo Evropo
Kje: Umetnostna galerija Maribor, Maribor
Kdaj: do 15. julija 2012