Katja Kumar: "HELP je popolnoma neodvisen od vodstva organizacije in smo uspešni tudi v času finančne krize."

Trenutno sodelujete z nemško organizacijo HELP, ki se v provinci Herat ukvarja z reintegracijo afganistanskih povratnikov iz Irana v afganistansko družbo. V čem se HELP razlikuje od drugih organizacij?

V nasprotju s številnimi mednarodnimi organizacijami ne zapravlja več sto tisoč evrov ali dolarjev za varnost, avtomobile, drago zunanje osebje. Regionalnim direktorjem drugih organizacij delo narekujejo iz Kabula ali celo iz Evrope, kjer so vodilni popolnoma brez občutka, kaj se na terenu dejansko dogaja, HELP pa je v Heratu popolnoma neodvisen od vodstva organizacije v Bonnu in smo uspešni tudi v času finančne krize.

Za razvoj Afganistana naj bi skrbele tudi skupine za obnovo provinc (PRT), ki delujejo v okviru mednarodnih sil ISAF, med njimi so tudi slovenski vojaki. Kako ocenjujete delo teh skupin?

Skupine PRT imajo omejeno gibanje, njihovi predstavniki delujejo iz baze, ne gredo med ljudi oziroma gredo le z oklepniki. Njihovo znanje o potrebah lokalnega prebivalstva je tako precej omejeno, kar se kaže tudi v gradnji šol in bolnišnic, ki na koncu ostanejo prazne. Zaradi povezave z vojsko so tudi veliko bolj ogroženi in omejeni pri delu.

Kako učinkovit je slovenski PRT?

Pri finančnih sredstvih za razvojne projekte je v Afganistanu zelo omejen, zato mora sodelovati z Italijani in Američani ali pa izvajati le manjše projekte. Veliko denarja gre za njihove plače, namestitev, opremo, transport. Sredstva bi bila bolje izkoriščena, če bi bila namenjena nevladnim organizacijam, ki so skromnejše, imajo stik z lokalnim prebivalstvom in se svobodneje gibajo, poleg tega pa jim prebivalstvo veliko bolj zaupa kot vojski oziroma predstavnikom skupin za obnovo.

Glede na raziskavo mednarodne organizacije Global Humanitarian Assistance team je bilo od leta 2002 do 2009 Afganistanu namenjenih nekaj več kot 21 milijard evrov, ob tem, da je bilo pri tem malo ali nič sodelovanja z afganistansko oblastjo. Zakaj je sodelovanje tako šibko?

Po eni strani bi lahko bila razloga za to strah, da bo zaradi zelo razširjene korupcije denar poniknil v žepih predstavnikov afganistanskih oblasti, ter neučinkovitost lokalnih oblasti, ki je še vedno zelo očitna. Po drugi strani pa mislim, da tuje države svoja sredstva poskušajo porabiti tako, da lahko te finance same nadzirajo prek svojih PRT-jev, vladnih in nevladnih organizacij.

Leta 2014 je predviden umik mednarodnih sil, tudi slovenskih, iz Afganistana. Kako bo to vplivalo na nevladne organizacije?

Delo nevladnih organizacij je že sedaj težje, varnost je manjša. Po drugi strani pa se je v javnosti izoblikovala tudi druga skupina mladih in izobraženih, ki navzočnost mednarodne skupnosti v Afganistanu izkoriščajo za zaslužek in izobrazbo. Ti se bojijo, da bo mednarodna skupnost po umiku vojaških sil zmanjšala finančna sredstva in razvojno pomoč, saj se bodo zmanjšale izobraževalne, razvojne, zaposlitvene in poslovne priložnosti.