92 dni miru

O resnih in neresnih interpelacijah

Katarina Kresal in njen sekretar na dan prvega zagovora v parlamentu (interpelacija je bila vložena 92 dni po prisegi vlade)

Katarina Kresal in njen sekretar na dan prvega zagovora v parlamentu (interpelacija je bila vložena 92 dni po prisegi vlade)
© Borut Krajnc

V največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji so napovedali, da razmišljajo o možnosti interpelacije zoper več ministrov sedanje vlade. Najresnejši kandidat za interpelacijo naj bi bil finančni minister Janez Šušteršič, omenjali sta se tudi imeni ministra za zdravje Tomaža Gantarja in notranjega ministra Vinka Gorenaka.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Katarina Kresal in njen sekretar na dan prvega zagovora v parlamentu (interpelacija je bila vložena 92 dni po prisegi vlade)

Katarina Kresal in njen sekretar na dan prvega zagovora v parlamentu (interpelacija je bila vložena 92 dni po prisegi vlade)
© Borut Krajnc

V največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji so napovedali, da razmišljajo o možnosti interpelacije zoper več ministrov sedanje vlade. Najresnejši kandidat za interpelacijo naj bi bil finančni minister Janez Šušteršič, omenjali sta se tudi imeni ministra za zdravje Tomaža Gantarja in notranjega ministra Vinka Gorenaka.

„Če mislijo po nekaj mesecih predlagati interpelacijo proti ministru, je to pač neresno, milo rečeno,“ se je na govorice o interpelacijah zoper ministre odzval predsednik vlade Janez Janša. Prav ima. Hitre interpelacije so navadno prej izjema kot pravilo. V primerljivih parlamentarnih demokracijah so rezervirane zgolj za res hude kršitve. Več smisla dobijo po tem, ko se pokažejo negativne posledice dela ministrov. V navadi je, da se vlada najprej nekaj časa pusti pri miru. Temu je namenjenih džentelmenskih „sto dni miru“. Sto je zgolj simbolična številka, bistvo je v tem, da se vladi, še posebej, če je nova, pusti nekaj časa, da se privadi na nove dolžnosti in pravice. Da ministri spoznajo in si sestavijo ekipo najbližjih sodelavcev. Da navsezadnje ugotovijo, kje je kaj, kdaj in zakaj ...

Teh sto dni miru je vladi Boruta Pahorja po zadnjih rednih volitvah leta 2008 obljubil tudi Janez Janša.

A vendar je njegova SDS vložila prvo interpelacijo zoper ministra (bila je ministrica Kresalova) že 93. dan po potrditvi vlade v državnem zboru.

Kresalova je bila takrat deležna interpelacije, ker se je nečesa lotila. Ker je delala. Razlog je bilo ponovno izdajanje odločb o povrnitvi statusa izbrisanim, ki jim je ravno te dni Evropsko sodišče za človekove pravice dosodilo odškodnine prav, ker so jim bile odločbe izdane prepozno. Med najglasnejšimi zagovorniki interpelacije je bil takrat Vinko Gorenak, zdaj pa se je na opozicijske grožnje z interpelacijo odzval z: „Pozitivna Slovenija baje razmišlja o interpelaciji zoper mene. Kaže, da so opazili, da delam.“

Ja, tista ekspresna interpelacija še pred iztekom obljubljenih sto dni miru je bila, še posebej glede na nedavno sodbo evropskega sodišča, neresna. Skupaj je sicer takratna opozicija pod vodstvom SDS v triletnem mandatu vložila štiri interpelacije, napovedala pa jih je vsaj še enkrat toliko.

Tokratni Janševi ministri so na položaju točno pet mesecev, več kot 150 dni. Interpeliran pa zares ni bil še nihče.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.