Tiha lustracija

Svetlana Makarovič, pisateljica, igralka, ilustratorka. Imela je 1400 evrov pokojnine, vzeli so ji 350 evrov. Torej 25 odstotkov ali enkrat več, kot so v zadnjem rebalansu proračuna odvzeli vojski. S 1050 evri pokojnine, pravi Makarovičeva, lahko živi. A sama bi teh 350 evrov podarila tistim z mizerno nizkimi pokojninami, ne pa, da ta denar »požre gnila klerofašistična država, ki si ne zasluži imena država«. Zato je besna.

Miro Cerar, legendarni slovenski telovadec, daleč najuspešnejši slovenski športnik. Med letoma 1958 in 1970 je na največjih tekmovanjih dobil kar 30 odličij. Poleg športnih dosežkov je odigral tudi pomembno vlogo v času samostojne Slovenije, je namreč eden izmed ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovenske olimpijske akademije in ambasador Slovenije za šport, toleranco in fair play. Tudi Miru Cerarju je država ta mesec pokojnino znižala za 350 evrov ali za približno 25 odstotkov. To je približno štirikrat toliko, kolikor se je v zadnjem rebalansu proračuna zmanjšal denar za kabinet predsednika vlade. Cerarju so pokojnino vzeli, češ da gre za dodatke in da si v preteklosti za ta izplačila ni sam plačeval v pokojninsko blagajno. A kako bi lahko neki vrhunski športnik v času socializma v pokojninsko blagajno vplačeval vrhunske prispevke? »Zelo, zelo sem razočaran,« pravi Cerar. »Koliko promocije smo mi naredili za to državo. Kako se je lahko naša država z nami hvalila. In kako nas lahko sedaj razočarajo,« pravi.

Še tretji primer. Režiserka in publicistka Vesna Arhar Štih dobiva pokojnino po svojem pokojnem možu, nosilcu partizanske spomenice 1941, znanem publicistu in esejistu Bojanu Štihu. »Tudi meni so rubili pokojnino,« pravi Štihova. Izračunala je, da je skupaj z neizplačanim regresom v mesecu dni izgubila kar 33,3 odstotka dohodkov, v prihodnjih mesecih pa naj bi »rubež« znašal 25 odstotkov. Koalicija je javnim uslužbencem zaradi varčevanja odvzela v povprečju 3,6 odstotka plače, kar znese okrog 55 evrov, vlada pa je izbranemu številu 26 tisoč upokojencem odvzela od 10 do 25 odstotkov vseh dohodkov. Dobesedno jih je lustrirala. »Lustrirali so njihovo življenje in delo! Se ve, zakaj. Najprej proslava, napad na borce in rdečo zvezdo, izjave Janeza Janše, sedaj rubež pokojnin, preimenovanje vojašnic … Kaj sledi? Predvidevam, da bodo v kratkem vsem 26.000 upokojencem zaukazali nositi rdeče zvezde na rokavih, potem pa nas bodo strpali v geto. In potem … saj vemo, kako je to šlo,« napoveduje Štihova.

Država tudi kriminalcem, zato ker so kriminalci, ne sme krčiti socialnih pravic. Zakaj pa jih lahko partizanom, taboriščnikom iz Dachaua in Auschwitza in vrhunskim umetnikom?

Minus 25

Kaj pomeni, da je država nekaterim upokojencem zmanjšala pokojnino za četrtino? Latvija je doslej veljala za državo, ki je v času krize sprejela najbolj drastične varčevalne ukrepe tudi na področju pokojnin. Potem ko se je latvijski BDP v letih 2007 in 2008 skrčil za 24 odstotkov, je vlada začela rezati. Zaradi zahtev mednarodnega denarnega sklada (IMF) zelo grobo in zelo na hitro. Sprva so javne plače zmanjšali skupaj za skoraj 40 odstotkov, nato pa so se dotaknili še pokojnin. S spremembo pokojninskega zakona leta 2009 so nekaj tednov po lokalnih volitvah vsem upokojencem pokojnine zmanjšali za 10 odstotkov, še več, do 50 odstotkov pa predčasno upokojenim, ki so še naprej delali. To je bil eden največjih pokojninskih rezov v EU po krizi. Na Irskem, recimo, ki jih je kriza tudi precej hudo zadela, so pokojnine bivšim zaposlenim v javnih službah zmanjšali za štiri odstotke, na Madžarskem in v Romuniji pa so v letih 2010 in 2011 pokojnine zamrznili.

V Latviji so se upokojenci temu seveda uprli. Stavkam je sledila pritožba na ustavno sodišče, ki je leta 2009 sklenilo, da so bili varčevalni ukrepi nezakoniti in neustavni in da mora vlada zmanjšane pokojnine vrniti. V svoji odločitvi je sodišče poudarilo, da odločitev za zniževanje pokojnin pomeni »kršitev posameznikove pravice do socialne varnosti in načela pravne države«, saj so bile pokojnine pridobljena pravica, ki se ne more kar tako odvzeti. Še posebej pa ne na podlagi obljub po varčevanju, ki jih je država dala mednarodnim organizacijam, predvsem IMF. Ter da je zakonodajalec v pokojnine zarezal prehitro, ne da bi prej pretehtal še druge možnosti. Tako bo morala Latvija do leta 2015 upokojencem vrniti skupaj 140 milijonov evrov, pa čeprav so pokojnine vzeli na podlagi zakona, vsem upokojencem, v isti meri, tako rekoč nediskriminatorno.

V primerjavi s tem je aktualna slovenska pokojninska intervencija resnično grozljiva. V hudo prizadeti Latviji so približno 574 tisoč upokojencem želeli v enem letu odvzeti 140 milijonov evrov, kar pomeni, da so v povprečju vsakega obremenili za 240 evrov. V Sloveniji pa bi 30 milijonov evrov na leto privarčevali na skupini 26 tisoč ljudi. Kar pomeni, da se bo moral v povprečju vsak odpovedati 1150 evrom. A rez ni popolnoma nesorazmeren in grozljiv le zaradi obsega ali zato, ker so nekaterim pokojnine zmanjšali za kar 25 odstotkov. Ali zaradi tega, ker v Sloveniji politika očitno nezakonito upokojencem jemlje že pridobljene pravice, kot je to v veliko bolj milem primeru ugotovilo latvijsko ustavno sodišče. Ampak tudi zaradi sprenevedanja in zavajanja javnosti in zaradi očitne politične selekcije prizadetih. Potem ko je stranka SDS pred letom dni zavrnila pokojninsko reformo, so se v koaliciji manipulativno, češ da gre za »negativno uskladitev«, odločili za »nekatere« posege, s katerimi naj bi znižali zgolj tiste pokojnine, višje od 622 evrov, ki naj ne bi imele podlage v plačanih prispevkih. A četudi je to res, so tudi v tej ozki skupini upokojencev v vladi naredili svojevrsten izbor.

Javnim uslužbencem so zaradi varčevanja znižali plače v povprečju za 660 evrov na leto. 26 tisoč izbranim upokojencem pa v povprečju kar za 1150 evrov na leto.

Žrtve nacizma in žrtve komunizma

Tako so se na »dobri« strani znašli »teritorialci« oziroma tisti, ki so v desetdnevni vojni leta 1991 branili Slovenijo. Na napačni strani pa »stari« veterani iz druge svetovne vojne. 7500 udeležencem narodnoosvobodilne vojne, narodnim herojem, nosilcem partizanske spomenice iz leta 1941 in tudi 3950 zapornikom, ki so bili zaprti v koncentracijskih taboriščih Dachau ali Auschwitz, je vlada pokojnine znižala. Ni pa recimo vlada znižala pokojnine žrtvam dahavskih procesov, torej žrtvam politično montiranih procesov iz prvih let po drugi svetovni vojni. Resda so v tej kategoriji le tri upravičenke, a vendarle: žrtvam nacizma so odrezali pokojnino, žrtvam komunizma pa ne? Isto velja za duhovnike, ki so bili v komunizmu prikrajšani. Tem država pomaga, ker si naj sami v socializmu pred letom 1983 ne bi mogli plačevati socialnih prispevkov. A čeprav gre za proračunsko pomoč države, jih racionalizacija ni prizadela. Je pa vlada znižala pokojnine vrhunskim športnikom in umetnikom, ki so bili prav tako omejeni pri plačevanju pokojninskih prispevkov.

Ob tem, da so prizadeti za ta ukrep izvedeli šele sedaj, ta mesec, ko so bila izplačila izvršena zgolj na podlagi obvestil in ne odločb, na katere bi se lahko upokojenci pritožili. Odločitev o rezih v pokojnine je bila v koaliciji sprejeta na koalicijskem vrhu 6. maja, to je dva dni po tistem, ko se je Janez Janša z družino z zasebnim letalom pripeljal z dopusta v Grčiji. Tedaj smo lahko slišali izjavo Karla Erjavca, ki je sprva dejal, »da se bo Desus boril za upokojence« in da se Desus trdo pogaja glede številk. Sedaj, soočen s posledicami, pa je Erjavec izjavil: »Mogoče je to tudi en nauk za upokojence, da potrebujejo res močno stranko, ki bo lahko zaščitila njihove interese.«

Janez Janša je sprva, v intervjuju za Radio Ognjišče, konec junija izjavil, da vlada z interventnim zakonom v pokojnine ne bo posegala, temveč zgolj v dodatke, »ki ne izhajajo iz pokojninskega zavarovanja in jih je nemogoče šteti med pokojnine ... Se pravi, je treba biti natančen. Nihče ni dobil zaradi tega zakona nižje pokojnine«. Sedaj, soočen s posledicami, pa je Janša za RTV Maribor dejansko priznal, da je bilo znižanje pokojnin politična odločitev. Dejal je, da je Slovenija za »pokojnine borcev NOB-ja dala že več kot za avtoceste«.

Ta izjava je seveda zlonamerna in tudi napačna. Ni res, da se znižujejo zgolj izplačila, ki naj ne bi imela podlage v plačanih prispevkih. Pri poklicih z beneficirano delovno dobo, kot so bili bivši policisti, je recimo v času Jugoslavije veljalo, da je država v pokojninsko blagajno plačevala več, poudarja Nikola Jurišič, predsednik kluba upokojencev MNZ. Torej ni res, da gre za nekakšne luksuzne dodatke. Pa tudi zaposleni v JLA so plačevali prispevke v pokojninsko blagajno. Zaposleni v JLA so prispevke plačevali do leta 1974 v republiške proračune, od leta 1974 pa v pokojninski sklad JLA, novonastale države pa so ob razpadu Jugoslavije v Sporazumu o vprašanjih nasledstva (MSVN) prevzele odgovornost za pokojnine, do katerih so upravičeni njeni državljani, ki so bili državni ali vojaški uslužbenci SFRJ. Kršenje teh sporazumov ima lahko tudi še druge posledice. Prav pri Hrvaški in pri reševanju problema bivših varčevalcev Ljubljanske banke Slovenija recimo od Hrvaške zahteva, da se ta drži dogovora o pogajanjih v okviru sukcesije. Slovenija pa sedaj selektivno znižuje prav te pokojnine, ki imajo podlago v dogovorih o nasledstvu.

Neosamosvojitelji

V tej skupini 1300 upokojencev, ki so del pokojnine zaslužili s službovanjem v nekdanji JLA, pa je tudi mnogo tistih, ki so neposredno, kot zaposleni v JLA, pomagali pri osamosvajanju. Med njimi je bil tudi obveščevalec »Košarkar 2«, ki se je sprva želel priključiti teritorialcem, a so mu v Sloveniji zapovedali, da ostane kot obveščevalec na svojem položaju. Njegovega imena še vedno ne smemo objaviti, ker bi naj bil v Srbiji za njim razpisan tajni zaporni nalog, je pa Košarkar 2 odigral izjemno pomembno vlogo, saj je delal v poveljstvu korpusa v Zagrebu. S slovensko varnostno službo je začel sodelovati oktobra leta 1990, ključni sestanek pa se je zgodil leta 1991. »To lahko sedaj že povem, da smo se sestali v znani brunarici na Brdu, kjer sem Janezu Janši, Andreju Lovšinu in Franciju Žnidaršiču narisal kompletno mapo vseh enot jugoslovanske armade.« Tako je Slovenija izvedela za napad »Bedem 91«, izvedela je, kakšne enote so v posameznih vojašnicah, katere taktične naloge imajo, kakšna je oborožitev, poveljniška sestava, koliko je vojakov in podobno. Omenjenemu obveščevalcu, sicer veteranu vojne za Slovenijo, so pokojnino znižali za 300 evrov.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je ta teden poskušal pojasniti, da so bili podobni primeri administrativna napaka. In da bodo vsi veterani, ki so bili aktivni v vojni za Slovenijo, »tudi prestopniki iz JLA«, izvzeti iz znižanja pokojnin. Na sestanku z eno od prizadetih skupin, društvom vojnih veteranov Sever, je minister ta teden »garantiral«, da bodo tistim veteranom vojne za Slovenijo, ki so jim pri izračunu delež pokojnine odbili, tega povrnili. Če se bodo prizadeti seveda pritožili in priložili dokazila, da so bili resnični vojni veterani. »Košarkar 2« bo zaradi tega moral po potrdila, morda bo moral še po kakšno pričo. Minister Karl Erjavec pa je omenil, da so se nekatere manjše napake zgodile še pri drugih skupinah upokojencev, recimo pri tistih, ki so delali v podjetjih s sedežem zunaj Slovenije. Zato je Erjavec že predlagal sestanek predsednikov koalicije, na katerem bodo še »enkrat preverili, po kakšnih merilih se znižujejo pokojnine«. Saj res, po kakšnih merilih se znižujejo pokojnine? In ali bo problem s tem rešen, če bodo »teritorialci« izvzeti?

Kaj pa primer Antona Breznika? Anton Breznik je začel delati že pri dvanajstih letih. Pri petnajstih letih je odšel v sanitetno vojaško šolo in začel delati v vojaških ambulantah po Jugoslaviji. Seveda je bil v tistem času zaposlen v sistemu JLA, a jo je zapustil že leta 1959, doštudiral je medicino, postal priznan travmatolog in kirurg ter ne nazadnje predavatelj v Mariboru. Je Anton Breznik pomagal pri osamosvajanju? V času desetdnevne vojne je bil Breznik v Mariboru vodja kirurške urgence. »Vseh deset dni, noč in dan, sem bil v bolnici, več kot Janša na svojem delovnem mestu. Skupaj smo sprejeli in oskrbeli 56 ranjencev,« se spominja Breznik. Ker je začel delati pri 12 letih, upokojil pa se je leta 1999, je imel tako visoko pokojninsko osnovo, da mu je ZPIZ niti ni mogel v celoti upoštevati. V začetku meseca mu je država pokojnino zmanjšala za 228 evrov. Zato, kot pravi Janša, ker naj ne bi vplačeval v pokojninske fonde, ker je bil uradno zaveden kot bivši zaposleni v JLA in ker se ni mogel registrirati za veterana vojne za Slovenjo. »Poznam nekoga, ki je v neki vojašnici dvakrat ugasnil elektriko in ima status vojnega veterana,« se pošali.

Kirurg Anton Breznik je bil v JLA zaposlen do leta 1959. Med osamosvojitveno vojno je deset dni vodil kirurško urgenco v Mariboru. Ker je bil v JLA, so mu pokojnino znižali za 228 evrov.

Kriminalci

Naredimo še korak naprej. Je res upravičeno rezati pokojnine komurkoli, ki je bil kadarkoli zaposlen v JLA? Pa tudi, če je bil v JLA leta 1991 vojak ali poveljujoči, ki je stal na nasprotni strani? Slovenija je takoj po letu 1991 poskusila na razne načine kaznovati pripadnike JLA. Poleg tega da jim država do sklenitve mednarodnega sporazuma ni hotela izplačevati pokojnin, sta tedanji obrambni minister Janez Janša in minister za notranje zadeve Igor Bavčar začela sestavljati seznam približno 800 ljudi, ki naj bi bili nevarni za Slovenijo in ki jim je bilo prepovedano vstopiti v državo. Šele leta 1997 je notranji minister Mirko Bandelj seznam označil kot »pravno nevzdržen«. Potem je leta 1991, poleg posredno s tem povezanega izbrisa, državni zbor spremenil zakon o državljanstvu tako, da za državljanstvo niso mogli zaprositi bivši poveljujoči pripadniki JLA. Tudi to določbo je ustavno sodišče leta 1999 označilo za neustavno. Jasno je tudi, zakaj je bila odločitev sodišča takšna. Vojna je vedno vojna med državami, ne pa med »dobrimi« in »slabimi« posamezniki, ki praviloma v takšnih razmerah nimajo veliko izbire. Tudi zaradi tega je po mednarodnem vojnem pravu posameznike, udeležene v vojni, mogoče kaznovati le zaradi njihovih dejanj proti človeštvu. Nikakor pa jim ni dovoljeno zaradi tega odvzeti socialnih pravic.

Lahko naredimo še korak dalje. Je država kadarkoli kateremukoli »kriminalcu« odvzela kakršnokoli socialno pravico? Mu je recimo odvzela del pokojnine? Seveda ne. Tudi kriminalci imajo po ustavi socialne pravice. Zakaj so potem bivši zaposleni v JLA, bivši partizani, taboriščniki iz Dachaua in Auschwitza in vrhunski umetniki danes še na slabšem? Ampak zakaj vse to? Zaradi prihrankov? Uravnoteženega proračuna? Svetlana Makarovič ima drugačno obrazložitev. Ne gre za varčevanje. »Vsaki represivni oblasti, ne glede na to, ali se je na oblast prigoljufala, tako kot Janševa, gredo intelektualci, umetniki ali vrhunski športniki na živce. Ker je on sam, Janša, navaden primitivec, ki se tega zaveda. Primitiven, zloben, pritlikav duh, ki si v tej svoji zlobnosti daje duška, da se poskuša usrat na glavo sposobnejšim od sebe.« A s tem, ko nam je ukradel denar, dodaja Makarovičeva, sebi ni zvišal vrednosti. Le še bolj je pokazal svoj pravi obraz.