Marko Golob: »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«

Član uprave AUKN o nezakonitem vladnem kadrovanju v državnih podjetjih in milijonih, ki odtekajo iz njih

Pred dvema letoma je Marko Golob med listanjem časopisa na plaži naletel na oglas, s katerim je vlada iskala upravo novoustanovljene agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Ravno tedaj je po osmih letih nehal delati v podjetju LTH Ulitki, ki izdeluje dele za nemške avtomobilske znamke. Ker je menil, da bo delo zanimivo, se je prijavil. »Nihče ni mislil, da bomo svoje poslanstvo vzeli tako zares,« pravi. Še vedno dela, kot da bo končal petletni mandat, a to bi bilo veliko presenečenje.

Kakšno je vzdušje na agenciji, kjer ste na nekakšnem kolektivnem mobingu, v dnevnem sporu z ministrstvom in pred ukinitvijo?

Odstavljajo nas od tretjega tedna po ustanovitvi. Če nas kakšen teden ne bi, bi imeli abstinenčno krizo.

Zakaj je odstopila članica akreditacijskega sveta AUKN?

Zaradi diktata vlade in ignoriranja kadrovskih postopkov. Podobnega mnenja je bila celotna akreditacijska komisija, in šele na večkratno prošnjo uprave agencije, naj ne odstopijo, saj bi to pomenilo resno motnjo v delovanju agencije, so svojo namero umaknili.

Vlado oziroma ministrstvo ste prijavili komisiji za preprečevanje korupcije. Kaj je glavni spor med vami in njimi?

Glavni problem je nezakonitost delovanja vlade. Ne moremo pristajati na postopke, ki kršijo ne samo zakon o upravljanju kapitalskih naložb, ampak tudi oba kodeksa, tako kodeks javnih delniških družb kot tudi kodeks upravljanja kapitalskih naložb države in smernice OECD, ki jih je sprejela Slovenija.

Zakaj menite, da vlada tako drastično krši vsa ta pravila?

Ker hoče imeti neposreden vpliv v družbah v pretežni državni lasti.

Je to tudi klientelistično in koruptivno?

Absolutno je politično in je lahko tudi klientelistično. Ali je koruptivno ali ne, bodo ugotavljali drugi organi.

Kolikokrat ste že prijavili vlado?

Precejkrat.

Kakšna je po vaših informacijah ocena v OECD glede ravnanj vlade? Razmišljajo celo, da bi Slovenijo izključili?

Mislim, da si takega ukrepa v tem trenutku nihče ne želi. To lahko izjemno slabo vpliva na ugled Slovenije ter s tem posredno na pripravljenost za investiranje v Slovenijo in na oceno kreditne sposobnosti Slovenije. Neka dosežena raven korporativnega upravljanja pomeni varovalko za investitorje. Pomeni, da se spoštuje neki red.

Zakaj vladno delovanje pomeni nižjo kakovost korporativnega upravljanja?

Eden od namenov ustanovitve agencije je tudi bil, da se nabor članov nadzornih svetov in izbor uprav opravljata po neodvisnem postopku. Če je agencija v tem onemogočena, potem verjetno pomeni, da se korporativno upravljanje ne izvaja na ustrezni ravni. Kako naj agencija izvaja take postopke, če dobiva soglasja vlade ali celo navodila dve uri pred skupščinami? V primeru NLB, ko je vlada presegla samo sebe, nam je poslala sklep šele eno uro in deset minut po začetku skupščine.

Vlada bi verjetno rekla, da ne delate dovolj dobro in jo vaši postopki samo ovirajo pri njeni želji, da dela bolje.

Zelo bi bili zadovoljni, če bi nam vlada pravočasno poslala svoje videnje reševanja situacij v podjetjih. Vendar sam položaj v podjetjih in strateški načrti nikogar ne zanimajo. Edini interes, ki smo ga zaznali, je, da bi kadrovala svoje ljudi.

Strankarsko opredeljenih?

Agencija za vsako firmo, kjer prihaja do sprememb v nadzornih svetih, najprej zastavi tako imenovani ciljni profil nadzornega sveta. Glede na poslovno stanje družbe, na njeno strategijo in izzive v okolju, opredeli nabor znanja, izkušenj, osebnostnih lastnosti, ki jih morajo imeti člani nadzornih svetov, da bi lahko ustrezno nadzorovali pa tudi svetovali upravi. Prvič, imeti morajo ustrezno profesionalno sposobnost, znanje, izkušnje in dosežke. Drugič, morajo biti osebnostno avtonomni in nič jih ne sme ovirati, da bi kot taki delovali. Upošteva se njihov ugled v družbi, ali so obsojeni ali obtoženi kaznivih dejanj, ali imajo dovolj časa za opravljanje teh nalog, njihova dodana vrednost v nadzornem svetu in še vrsta drugih zadev. Za družbo, kjer je potrebno odločnejše prestrukturiranje, je verjetno dobro, da je tudi v nadzornem svetu oseba, ki ve, kaj govori, ki ima kakšno izkušnjo s tega področja, ki lahko konstruktivno »izziva« upravo. Zato zelo ciljno iščemo te ljudi, imamo tudi obsežno bazo kandidatov za nadzornike, ki so se prijavili na naš javni poziv. Namesto tega dobimo nabor ljudi po neki strankarski razmejitvi, ki s ciljnim profilom nadzornega sveta nimajo nobene zveze. Dogaja se, da prihajajo v nadzorne svete ljudje, ki ne ustrezajo ne po profesionalnem merilu, ne po primernosti za družbo. Dogaja se celo, da se za nadzorni svet banke predlagajo ljudje s celo vrsto kazenskih ovadb.

Kdo?

Ne bi zdaj o konkretnih imenih. Več jih je.

Pri NKBM je odhajajoči prvi nadzornik v konfliktu interesov že več kot leto dni. Namesto da bi upošteval vas, ki ste na to opozarjali, je izvedel kadrovsko menjavo na banki, na vrh je pripeljal Aleša Hauca. Je šlo za politično kadrovanje, celo na podlagi kaznivih podlag?

Za postavljanje članov uprave je odgovoren nadzorni svet, če bi posegali v to, bi posegali v pristojnost nadzornega sveta. S tem, da je bil po naših informacijah Hauc najboljši kandidat. Bil je sposoben menedžer Pošte Slovenije z ustreznimi rezultati, imeli smo se priložnost sestati z njim, izmenjati poglede. Želim mu uspešno delo, da bo to banko pripeljal v pozitivno poslovanje.

Pri dokapitalizaciji NKBM ste večkrat poudarjali, da je bila potrebna in da zaradi odločitev vlade in državnega zbora niste mogli delovati drugače. Je tu še kakšno drugo ozadje? Ste intervenirali tudi proti temu, da je neki krog ljudi poskušal banko odpeljati, jo privatizirati?

Strokovne službe v agenciji so zelo pazljivo proučile vzorec trgovanja na varšavski borzi po sami kotaciji NKBM. Iz te analize tega vašega namiga ne moremo izključiti.

»Bili smo nenehno pod medijskimi pritiski, ki jih je ustvaril del politike, lobijev in interesnih skupin.« Lahko razložite ta stavek, ki je zapisan v letnem poročilu AUKN? Katera politika, kateri lobiji?

V Sloveniji niti ne moremo govoriti o politiki, lahko govorimo o interesnih skupinah. Te interesne skupine so, ko je potrebno, povezane enkrat z levim, drugič z desnim polom. Ključen je interes, in če je interes dovolj močan, se zagotovi tudi sodelovanje. Zaznali smo močno korelacijo med interesi določenih skupin in odzivom nekaterih medijev. Ta je bil takšen, da je skoraj nemogoče, da je bil naključen.

Predvsem se je o tem špekuliralo pri prodaji Mercatorja. So takrat hodili lobisti po Sloveniji?

Srečali smo se z zelo usklajenim, načrtnim in močnim delovanjem v korist prodaje Mercatorja. Po naših informacijah tudi zelo močnim lobiranjem, predvsem v finančnih ustanovah. Vse take primere smo zelo podrobno sporočili korupcijski komisiji.

So bile po vaših informacijah izplačane kakšne provizije, podkupnine?

V korist preiskav zdaj ne bi govoril. Mercator sicer predstavlja osem odstotkov slovenskega bruto domačega produkta in velik del slovenskega živilskega izvoza. S svojimi razmeroma kratkimi plačilnimi roki za tovrstno industrijo, za to vrsto trgovine, predvsem v južni Evropi, je dejavnik stabilnosti v Sloveniji. Agencija je decembra 2011 postavila javno vprašanje vodstvu NLB, da oceni morebitne sekundarne vplive prodaje Mercatorja na kakovost njihovega kreditnega portfelja. Informacije, ki jih imamo v tem trenutku, še bistveno bolj zbujajo skrb kot tiste, ki smo jih imeli decembra lani. Mislimo, da bi morebitno podaljševanje plačilnih rokov Mercatorja oziroma zmanjševanje deleža slovenskih proizvajalcev bistveno povečalo obseg slabih terjatev v državnih bankah. Vsekakor bistveno bolj, kot bi bil neposreden kapitalski dobiček od prodaje.

Kako lahko dokažete, da niste bili sami pod vplivom lobijev in interesnih skupin? To so vam namreč očitali.

Večina teh obtožb je po načelu »primite tatu«. Največji dokaz je v tem, da je bila Agencija pod pritiskom tako dela prejšnje kot sedanje vlade. Mislim, da večino najbolj moti, da agencija ne uboga.

Vodja agencije je bila članica SD.

Dagmar Komar s SD nima nobene zveze.

Eden vaših prvih primerov je bil TEŠ. Ste se takrat odzvali v skladu z dobrim korporativnim upravljanjem? Šli ste se pogovarjat z Urošem Rotnikom v prostore TEŠ, celo na skrivaj. Delovali ste v njegov prid, čeprav se je izkazalo, da je njegov odhod pomenil začetek razčiščevanja.

Agencija se lahko pogovarja s komerkoli. Njene pristojnosti v d. o. o.-jih, kar HSE je, so povsem drugačne kot v javnih delniških družbah. V d. o. o.-jih, še posebej v enoosebnih, ima vso zakonito pravico in taka je tudi pravna praksa v podobnih pravnih redih, kot je nemški in avstrijski, da daje celo obvezna navodila, če meni, da je to potrebno. Izrecno je to dopuščeno tudi v smernicah OECD. Agencija ni imela nobenega drugega interesa kot ugotoviti resnico v tistem trenutku. Same okoliščine predhodne zamenjave nadzornega sveta, kot tudi zamenjave uprave, so bile, milo rečeno, čudne.

Bi moral po vašem mnenju zdaj dati parlament poroštvo ali ne?

V vsakem primeru morate razmišljati, kakšne so posledice, če poroštva ne da. To dejansko pomeni ali stečaj HSE ali praktično njegovo popolno razprodajo. To pomeni, da Slovenci izgubimo dve tretjini energetike in družbo, ki je v tem trenutku praktično nezadolžena, ima visok gotovinski tok in visoko strokoven kader. Preštudirali smo na tisoče strani dokumentov. Zgodbe, kako se o tej stvari ni nič vedelo, od prve do zadnje ne držijo, in to se lahko dokaže z dokumenti.

Je Uroš Rotnik delal dobro?

Na to v tem trenutku ne morem odgovoriti. Marsikaj bi morali še preučiti pred tem.

Je Franc Zagožen znal angleško, ko je podpisal pogodbo?

Veliko je teh vprašanj. Najprej morate vedeti, kakšne so bile razmere na teh trgih in koliko časa se je čakalo od parafiranja pogodbe do nadaljnje izpeljave.

Ko so cene rasle?

Ja, seveda.

Se vam vseeno ne zdi, da je Zares takrat pravilno deloval v smeri opozarjanja? Bi bilo lažje, če ne bi opozarjali?

Menim, da je bil interes Zaresa predvsem prevzem projekta. Če ne bi bilo opozoril Agencije, mislim, da ne bi bilo nobenega viharja okoli TEŠ.

Koliko milijonov evrov več ima država zaradi vas?

Ključna naloga agencije je bila poleg centraliziranega upravljanja, da je začela izvajati sistematični lastniški pritisk z zahtevami po bistveno bolj odločnem delovanju uprav na področju stroškov in po jasnih strateških usmeritvah. V preteklosti so se zahteve države usmerjale predvsem na kadrovska vprašanja in s kom bodo poslovale te državne firme. Neka strateška zblojenost določenih slovenskih podjetij je pripeljala do stomilijonskih izgub in odpisov.

V katerih podjetjih?

Telekom, banke in tako naprej. Agencija z velikim veseljem potrdi ambiciozne razvojne načrte, vendar morajo biti ti kvantificirani, odgovornosti morajo biti jasno razmejene, določena mora biti stopnja tveganja …

Torej, koliko milijonov ste prinesli?

Skupna knjigovodska vrednost je za približno 2,5 odstotka višja, dividende pa bodo za 120 odstotkov večje, s 33 se bodo povečale na okvirno 75 milijonov evrov.

To je po vašem mnenju učinek vašega dela?

Učinek našega dela se bo videl šele skozi vrsto let. Opažamo pa, da ima pristop agencije, ki vztraja izključno pri poslovnih rezultatih, ne pa pri nekih drugih ugodnostih, ki so bile običajne prej, pozitivni učinek na uprave teh družb.

V tem vašem prvem in verjetno zadnjem poročilu opisujete precej drastično stanje. V kar 24 državnih družbah ste naleteli na izredne dogodke, v 12 družbah pa ste te prijavili NPU in KPK. Kaj je bil najhujši primer?

Tega je veliko in gre za zelo resne stvari. Od nekaj milijonov do nekaj deset milijonov evrov.

Ukradenih?

Ukradenih. Imamo primer, ko je v neki družbi v večinski državni lasti 40 milijonov evrov dobilo noge. Odšlo je. V kovčkih. Močno upam, da bodo tako naša prizadevanja kot prizadevanja NPU obrodila sadove in bomo lahko presekali s to prakso. Očitno so bila državna podjetja neki vir, pri katerem so se vsi napajali, ne samo določeni deli organov upravljanja, ampak tudi nekateri interesni krogi v sferi politike. Zelo bi si želel, da politika ne bi bila samo tekmovanje posameznih koalicij za plenjenje države, ampak tekmovanje vrednot in razvojnih programov.

Nadomestiti vas želijo s superholdingom. Ste v stikih glede tega? Veste, kako bo to videti?

Agencija je večkrat izrazila svoje pomisleke, a interesa za konstruktivno sodelovanje praktično ni bilo. Superholding nastaja iz nekih drugih interesov, ne izključno zaradi izboljšanja korporativnega upravljanja. Gre za neprimerno manj transparentno obliko, kot je sedanja.

Zakaj?

Gre za gospodarsko družbo, ki bo, v nasprotju z agencijo, ki upravlja državno premoženje, lastnik tega premoženja, dejanske operacije pa se bodo izvajale na drugi ali tretji ravni pod holdingom. Vse te družbe bodo d. o. o.-ji, kar pomeni, da bodo neprimerno bolj zaprti do javnosti, kot so delniške družbe ali kot je agencija, ki je državni organ. Hkrati nekatera obstoječa dejanja te vlade zbujajo dvom, da bo superholding resnično neodvisen. Opozarjam na način kadrovanja, ki je nestrokoven, izrazito strankarski in ne sledi neki dobri praksi, in na zadnji odlok, s katerim bo prišlo po našem mnenju do protiustavne bianco menice vladi za razpolaganje z državnim premoženjem v NLB. Bojimo se, da to pomeni serijsko razprodajo državnega premoženja v najbolj neugodnem času, predvsem pa zunaj nadzora parlamenta.

Ali je OECD že ocenjeval idejo superholdinga?

OECD izjemno pozorno spremlja razvoj zavez, ki jih je dala Slovenija ob pristopu. Njihovih prihodnjih akcij pa ne moremo komentirati.

Vas zanima mesto v vodstvu superholdinga?

Sem zelo trmast človek, tako da si želim, da bi ta mandat izpeljal do konca. Novega si pa v nobenem primeru ne bi zaželel.