6. 7. 2012 | Mladina 27 | Politika
Denar za odškodnine je
Slovenija na leto plača povprečno več kot milijon evrov odškodnin za obsodbe pred evropskim sodiščem
Izbrisana Jovan Jovanović in Mustafa Kurić (po katerem se primer imenuje) ter sin izbrisane Ane Mezga. Zasedanje velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, Strasbourg, 6. julij 2011
© Borut Krajnc
»Slovenija tega denarja nima, nimamo niti za nujne potrebe, ne vemo, kako bomo spravili skupaj proračunsko politiko za naslednji dve leti,« se je na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, ki zahteva izplačilo odškodnin izbrisanim, odzval premier Janez Janša. Pa Slovenija tega denarja res nima?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 7. 2012 | Mladina 27 | Politika
Izbrisana Jovan Jovanović in Mustafa Kurić (po katerem se primer imenuje) ter sin izbrisane Ane Mezga. Zasedanje velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, Strasbourg, 6. julij 2011
© Borut Krajnc
»Slovenija tega denarja nima, nimamo niti za nujne potrebe, ne vemo, kako bomo spravili skupaj proračunsko politiko za naslednji dve leti,« se je na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, ki zahteva izplačilo odškodnin izbrisanim, odzval premier Janez Janša. Pa Slovenija tega denarja res nima?
Premieru je sicer teren pripravil že gospodarski minister Radovan Žerjav. Hitel je množiti 25 tisoč, kolikor je izbrisanih, z 20 tisoč evri, kolikor je sodišče prisodilo posameznemu izmed šestih izbrisanih, ki so uspeli s tožbo zoper Slovenijo. In ugotovil, da »pridemo do grozljivih številk, teh številk pa vlada s proračunom, ki ga ima na voljo, ne more pokriti«. Pol milijarde bi menda stala Slovenijo njena največja kršitev človekovih pravic.
Evropsko sodišče je res zahtevalo, da naša država pripravi shemo za izplačilo odškodnin za moralno trpljenje tudi preostalim izbrisanim, ne le omenjenim šestim. Res so sodniki vladi pustili proste roke, da poleg tega določi še primerno popravo krivic za premoženjsko škodo, ki so jo pretrpeli izbrisani. A hkrati so postavili sito – do odškodnine so upravičeni le tisti, ki lahko izkažejo, da so si skušali urediti nezakonito odvzeti status. Čeprav je bil izbris enako nezakonit za vse, so s tem številko prepolovili. V zadnjih dveh desetletjih je status uspelo urediti nekaj manj kot 10 tisoč izbrisanim, nekaj sto jih to zdaj poskuša v skladu z zadnjo novelo zakona o izbrisanih. Poleg tega je jasno, da vsi niso trpeli enakih posledic izbrisa. Če ne zaradi drugega, že zaradi trajanja posledic oziroma časa, ki je pretekel od izbrisa do ureditve statusa. In navsezadnje bi bile odškodnine, ki bi jih izplačevala Slovenija, logično nižje kot tiste, ki bi jih dosojalo sodišče v Strasbourgu. To dokazuje tudi izplačevanje odškodnin za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. V Sloveniji se izplačujejo nižje, kot se pred evropskim sodiščem. So celo z zakonom omejene na največ 5000 evrov. Ali kot je pred časom dejal nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, sodišče v Strasbourgu »za zadostne šteje za približno do 60 odstotkov nižje odškodnine od tiste, ki bi jo dosodilo samo, če jih izplača država.«
A vse to pod pogojem, da vlada v letu dni, ki ji ga je dalo na voljo evropsko sodišče, pripravi načrt izplačila odškodnin. In seveda, če bo z načrtom sodišče zadovoljno. Sicer, kot so sodniki napovedali že v sodbi, bo evropsko sodišče spet začelo sprejemati tožbe izbrisanih. In v postopku določanja odškodnin se bo precej manj ukvarjalo z okoliščinami, ki bi določile višino posamezne odškodnine. Dosojene odškodnine bodo vsekakor višje, kot če bi jih država izplačala sama, in skupna vsota bi se dejansko utegnila premakniti v območje več sto milijonov evrov.
Skupaj je doslej Slovenija v dobrih sedmih letih, kolikor jih je preteklo od njene prve obsodbe pred evropskim sodiščem, izplačala že skoraj točno osem milijonov evrov odškodnin.
Pa Slovenija res nima denarja za odškodnine, ki izvirajo iz sodb evropskega sodišča? Doslej je bila pred tem sodiščem obsojena 238-krat, na skupaj 980.668 evrov odškodnin. Poleg tega se je pred tem sodiščem v 66 primerih poravnala in izplačala 683.201 evro odškodnin. Vzporedno pa po nareku evropskega sodišča izplačuje še odškodnine za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku doma, da s to (enako kot v primeru izbrisanih) sistemsko težavo ne obremenjuje sodišča. Na podlagi v ta namen sprejetega zakona je v petih letih in pol izplačala še 6.309.259 evrov odškodnin. Skupaj je Slovenija doslej v dobrih sedmih letih, kolikor jih je preteklo od njene prve obsodbe pred evropskim sodiščem, izplačala že skoraj točno osem milijonov evrov odškodnin. In v nezmanjšanem tempu jih bo izplačevala tudi v prihodnje, saj se število ljudi, ki čakajo na odškodnine pred domačimi in evropskim sodiščem, ne zmanjšuje. Sodnih zaostankov pa bo v prihodnje kvečjemu več. Vlada je v sklopu varčevanja namreč tretji veji oblasti vzela tudi precej sredstev za sprotno delovanje.
Slovenija torej zaradi obsodb evropskega sodišča za človekove pravice že danes plačuje precej več kot milijon evrov na leto. Je denar za odškodnine ali ga ni?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.