Mitska uprizoritev

Grško mitološko zgodbo o Orfeju in Evridiki otroci spoznajo že v osnovni šoli. Med šolajočo se populacijo pa se je z zgodbo letošnje študijsko leto intenzivno ukvarjalo tudi 140 študentov Univerze v Ljubljani, ki so pripravili opero Orfej italijanskega avtorja Claudia Monteverdija.

Izdelali in pripravili so vse: nastop, sceno, več kot 70 kostumov, spletno stran in vse ostalo, kar spada k profesionalni izvedbi. Slavno delo, ki velja za prvo v celoti ohranjeno opero na svetu, je bilo te dni v Sloveniji uprizorjeno prvič.

Vse skupaj se je pravzaprav začelo že konec leta 2010, ko so na Akademiji za glasbo s študenti pripravili uprizoritev Monteverdijeve opere Vespro della Beata Vergine. »To je bil eksperiment, ker pa so bili študentje nad njim navdušeni, smo se odločili za nadgradnjo. Povezali smo se s preostalimi akademijami in Fakulteto za računalništvo in informatiko (FRI) ter ob podpori EPK Maribor pripravili opero, ki se po kakovosti ne razlikuje od profesionalnih,« pravi umetniški vodja in dirigent Orfeja, profesor na glasbeni akademiji Egon Mihajlović. Na Akademiji za glasbo so tako izbrali soliste, zbor in orkester, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje je pomagala pri scenografiji in grafični podobi spletne strani. Študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo so se izurili v režiji, scenografiji, kostumografiji, maski in lučeh, na FRI pa so projektu postavili spletno stran.

Končni rezultat je bilo prvič mogoče videti prejšnji teden v minoritskem samostanu na Ptuju, kjer je bila scenografija zaradi majhnega prostora sicer nekoliko prirejena, a je samostan s svojo baročno podobo že sam ustvaril ustrezno ozračje za predstavo. »Pravo« uprizoritev, kot so si jo z vsemi scenskimi dodatki zamislili ustvarjalci, pa si bo mogoče ogledati ta ponedeljek in torek v ljubljanski Operi. Nato predstavo čaka še gostovanje v Benetkah, kjer bo uprizorjena v baziliki Frari, v kateri je med grobnicami znamenitih osebnosti tudi Monteverdijeva.

Monteverdi je opero napisal leta 1607, njegova mitološka zgodba o tragični ljubezni Orfeja in Evridike pa je bila tudi pozneje navdih najrazličnejšim ustvarjalcem. Med drugim je leta 1950 francoski režiser Jean Cocteau posnel film Orfej, interpretacije se je nekaj let pozneje lotil tudi francoski režiser Marcel Camus ter leta 1959 za svojo priredbo zgodbe in film Črni Orfej dobil tudi več mednarodnih filmskih nagrad. Pred nekaj leti je ob štiristoti obletnici Monteverdijeve opere ta zaživela na odrih po vsem svetu, ne pa tudi v Sloveniji. Ker so ljubljansko Opero prenavljali, je bilo predstave težje načrtovati, pravi umetniški vodja Opere in baleta Ljubljana Milivoj Šurbek. Ravno zaradi tega se veseli študentske uprizoritve. Obenem pa bodo z njo oživili baročni oder Opere in baleta Ljubljana.

Januarja letos sta priznana plesalca Nastja Bremec in Michal Rynia po navdihu zgodbe o Orfeju in Evridiki v Cankarjevem domu odplesala plesno predstavo, v kateri sta se lotila teme sobivanja in iskanja komunikacije ter razumevanja med spoloma. Reži-

ser študentske opere Orfej Detlef Soelter pa je želel izpostaviti dva druga motiva: »To sta iluzija in ideja o spreminjanju sveta. Orfej izgubi svojo drago ženo Evridiko dan po poroki in si dela iluzije, da jo bo z močjo petja pridobil nazaj. Vendar mu to ne uspe, svojo pot konča v popolni osamljenosti, le njegov lastni odmev mu dela družbo. Zavedati se moramo, da svetu vlada smrt in le iluzija je, da jo umetnost lahko premaga. Dovolj je, če z glasbo ganemo par src in premaknemo nekaj duš.«

Študentska opera je nastala s pomočjo evropskih sredstev v okviru projekta EPK Maribor, in kot pojasnjuje producent, dekan Akademije za glasbo Andrej Grafenauer, so za vse skupaj porabili približno 50.000 evrov. Tako študentje kot mentorji niso bili plačani, vsa sredstva so bila porabljena za material, stroške prevozov in nastopov ter majhne honorarje gostujočih pevcev.

Sodelujoči so pokazali, da lahko kljub nizkemu proračunu pripravijo profesionalno predstavo, kar je bila odlična izkušnja za študente. Po Šurbekovih besedah so mladi pevci »z opero kvalitetno rasli in strokovno razširili svoje poznavanje baročnega stila, kar v preteklosti ni bilo mogoče«. Orfej se bo z nekaj dodatnimi predstavami izvajal tudi v prihodnje – 11. in 12. januarja naslednje leto sta v ljubljanski Operi že predvideni ponovitveni predstavi. Dekan Grafenauer pa si ob tem želi, da bi projekt, ki ima študijsko zelo koristne učinke, postal zgled za nadaljnje delo. »Stroški uprizoritve so v primerjavi s koristmi namreč zelo majhni. A ob strogih varčevalnih ukrepih, odnosu sedanje vlade do visokega šolstva in zahtevah po obsežnem krčenju stroškov bo to zelo težko uresničiti,« še pravi.

Opera:
Claudio Monteverdi: Orfej
Kdo: Študenti umetniških akademij in FRI
Kje: SNG Opera in balet Ljubljana
Kdaj: 9. in 10. julija 2012 ob 19. uri