ECB zmanjkuje reševalnih orodij, vse bolj gori tudi v ZDA

Evropska centralna banka (ECB) je z znižanjem temeljne obrestne mere na zgodovinsko nizko raven 0,75 odstotka pokazala, da ji vse bolj zmanjkuje orodij za ukrepanje zoper krizo. Nekateri ekonomisti menijo, da bo to obrestno mero morala še znižati na 0,5 odstotka, če se bo evrska kriza še poglabljala, in spet bo morala začeti odkupovati obveznice problematičnih držav, čemur se nekatere države na čelu z Nemčijo odločno upirajo. Nemčija, ki je kot glavna plačnica v evroobmočju in ima tudi največji delež v ECB, je že zdaj do problematičnih držav z evrom izpostavljena s 700 milijardami evrov.

Jens Sondergaard, ekonomist pri družbi Nomura, je po poročanju ameriške CNBC dejal, da je zelo neprijetno vedeti, da ECB nima v rokah nič več, če se bo kriza v prihodnjih mesecih še poostrila. Ekonomist Nouriel Roubini je nemški Hanadelsblatt dejal, da evroobmočju daje še tri do šest mesecev, potem Španija in Italija svojih obveznic na finančnih trgih ne bosta več mogli prodati. Na voljo imata seveda pomoč iz stalnega reševalnega sklada EMS, ko bo pogodbo o ustanovitvi ratificiralo dovolj držav, kar v Bruslju kljub zapletom napovedujejo kmalu. A ker bo EMS do 100 milijard evrov moral zagotoviti samo za španske banke, mu utegne 500 milijard evrov, kolikor ima na voljo, hitro poiti.

Joerg Asmussen, nemški član sveta guvernerjev ECB, je opozoril, da si ne gre delati utvar, da ECB lahko zagotovi preproste rešitve za gospodarstva držav z evrom in trge. »Obstajajo meje, kaj lahko naredimo in kar vemo,« je dejal. Pridružuje se mu tudi Nizozemec Klaas Knot, ki je za časopis Elsevier povedal, da ECB ne more nadaljevati s svojimi reševalnimi akcijami, ker te povečujejo rizike v njenih bilancah. Zato ne more spet začeti odkupovati obveznice problematičnih držav.

Nič bolj spodbudne niso razmere v ZDA, ki so že ves čas v senci evrske krize. Predsednik Barack Obama se boji, da bo zaradi evrske krize novembra izgubil volitve, zato ves čas poziva voditelje držav z evrom naj se poenotijo in sprejmejo prave ukrepe, molči pa, da tudi ZDA grozi velika kriza, piše nemški die Zeit. Čeprav se čas naglo izteka, politiki v Washingtonu ne delajo nič, da bi »to nesrečo preprečili«. Politiki demokratske in republikanske stranke so preprosto preveč skregani, da bi se lahko za kar koli dogovorili, in do volitev 6. novembra ni pričakovati sprememb, čas pa imajo le do konca leta.

Da je vse bolj verjetno, da bodo ZDA padle v novo recesijo, saj se je domača potrošnja, ki je eden od stebrov ameriškega gospodarstva, junija bistveno zmanjšala, piše nemški Manager Magazin. Nobelovec za ekonomijo Joseph Stiglitz pravi, da so bile ZDA včasih dežela neomejenih možnosti, danes pa je prihodnost otrok v tej državi bolj odvisna od prihodkov staršev kot v Evropi. To je posledica velikanskega povečanja neenakosti v družbi, kajti dobički podjetij in prihodki menedžerjev imajo vse večji delež v bruto domačem proizvodu države, delež plač pa je na rekordno nizki ravni. Stopnja brezposelnosti je že 40 mesecev višja od 8 odstotkov, vsak deseti imetnik hipotekarnega kredita dolguje banki več, kot je njegova hiša še vredna. Okrog 20 milijonov Američanov za odplačilo kredita porabi več kot polovico razpoložljivega prihodka.

Vsak četrti zaposleni v ZDA na uro zasluži manj kot 10 dolarjev, kar je največji delež zaposlenih z nizko plačo v vseh industrijskih državah. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo vsak četrti Američan izpolnjuje pogoje za pridobitev bonov za nakup hrane. Publicist Robert Manning pravi, da so Američane do zdaj prepričevali, da živijo veliko bolje, kot so v resnici živeli. To so verjeli, zdaj pa podatki kažejo, da je njihovo premoženje dejansko veliko manj vredno. Učitelj Michael Jackson, ki si je leta 2004 z ženo Marietto pri Atlanti za 200 tisoč dolarjev kupil hišo, pravi, da ju je strah, saj ne vesta, kaj ju čaka. Za hišo sta plačala le 10 odstotkov cene, preostalo sta si sposodila pri banki. Zdaj sta oba brez zaposlitve. Preživljata se tako, da Michael prek ebaya prodaja figurice Star-Trek in vodi tečaje sabljanja.

Visoka brezposelnost in velike izgube premoženja so izsušile tudi prihranke Američanov, saj vsak četrti nima več nič na strani za hude čase. Kakor navaja Manager Magazin je že prej le 25 odstotkov Američanov dajalo na stran dovolj, da bi lahko pol leta preživeli brez plače. Maja je indeks za industrijsko proizvodnjo padel tretjič zapored in je na najnižji stopnji od septembra 2009.

Diane Swonk, glavna ekonomistka družbe Mesirow Financial, je dejala, da jo je strah letošnjega poletja. »Ko sem bila otrok, sem imela rada poletje, v zadnjih petih letih pa je bilo poletje čas, ko je vse razpadlo. Prav v zadnjih treh letih smo bili vselej optimisti, potem se je vse sesulo,« ugotavlja. Tudi sekretar za finance Timothy Geithner, ki skupaj s predsednikom Obamo ves čas opozarja Evropejce, naj se resno lotijo reševanja evrske krize, je pred kratkim moral priznati, da je »gospodarska rast šibkejša, kot bi si želeli«.