Metka Tekavčič: "Ne moremo ob vsaki menjavi oblasti spreminjati imen ulic in stavb."

V ponedeljek ste na seji ljubljanskega mestnega sveta predlagali, da se nekdanja Titova cesta v Ljubljani poimenuje po Francu Rozmanu - Stanetu. Zakaj?

Predlog je bil posledica dolge razprave mestnega sveta, v kateri je prišlo do politikantskih obračunov in besednih dvobojev med dvema največjima strankama v državi. Namesto razprave o vrtcih in položaju ljudi, o tem, kako so prizadeti družinski proračuni posameznih gospodinjstev, se je razvila debata o tem, kdo je kriv za nastanek te oziroma prejšnje koalicije ... Diskusija je bila z vidika meščana žaljiva. Šlo je tudi za odziv na odločitev ministra za obrambo Aleša Hojsa, da preimenuje vojašnico Franca Rozmana - Staneta.

Šlo je torej za provokacijo.

Za opozorilo. Še enkrat smo povedali, da so gospodarske in socialne razmere v Sloveniji izjemno resne in da se moramo na vseh ravneh ukvarjati s pravimi vprašanji. Delovati moramo usklajeno in razmišljati o tem, kako bomo ljudem pomagali ter blažili njihove stiske, namesto da se ukvarjamo s tem, kako jih bomo še povečevali z dodatnim razburjanjem njihovih čustev z ideološkimi diskusijami.

Pa vendar - zakaj niste denimo predlagali kakšnega imena iz osamosvojitvene vojne?

Vedeli smo, da se na seji ne bo odločalo o poimenovanju. Sedaj mora komisija naknadno odločiti o tem, kaj bo storila z našim predlogom. Navsezadnje Rozmanovo ulico v Ljubljani že imamo, kar smo tudi vedeli. Želeli smo predvsem pokazati, v katero smer se lahko razprava razvije. Naš namen je bil opozoriti na to, preden bi katera stranka vložila amandma tudi glede preimenovanja te ulice, kot se je zgodilo s Titovo cesto. Osebno bi marsikatero ulico poimenovala po kakšni znanstvenici. Ta predlog smo lani tudi posredovali.

Pa zanj ni bilo posluha? Pri takem predlogu težje pride do ideoloških spopadov ...

To smo lani tudi povedali. Nove ulice in objekti bi se lahko imenovali po ljudeh, ki so padli v osamosvojitveni vojni, ali po drugih sodobnikih, ki so morda umrli v zadnjih letih. Preimenovanje ustaljenih ulic zaradi nekih političnih prepričanj 70 let od začetka druge svetovne vojne pa se mi zdi primitivno. Ne moremo ob vsaki menjavi oblasti spreminjati imen ulic in stavb.

Kako pomembna sta po vašem mnenju nenehno vračanje in opominjanje na zgodovino?

Gre samo za odvračanje pozornosti od dejanskih družbenih problemov in strah pred tem, da se s temi težavami nismo sposobni spopasti in jih rešiti.

Kako ocenjujete zadnje vladne ukrepe, ki povzročajo delitve med ljudmi − od prepovedi rdeče zvezde na državni proslavi do znižanja pokojnin točno določeni skupini, odnosu do izbrisanih ...

Če bi bila prijazna, bi rekla, da je nepristojno. Če pa povem, tako kot mislim, pa bi dejala, da je to primitivno. Predvsem pa nepotrebno.