Izbrisani travnik in rože

Ustvarjanje je že od nekdaj pomemben del predšolskega izobraževanja. Vsi se spomnimo, kako smo v vrtcu ob pomoči vzgojiteljev risali, prepevali in nastopali v predstavah. Ljubljanski Vrtec Vodmat pa ustvarjalnosti že sedmo leto namenja še dodatno pozornost. V vrtcu k sodelovanju ne vabijo le strokovnjakov za vzgojo, temveč tudi umetnike, ki niso pedagogi.

Izkušnje so pokazale, da ta edinstven pedagoški pristop prinaša številne pozitivne učinke. Otroci ne razvijajo le umetniških sposobnosti ali naklonjenosti do umetnosti, temveč tudi čut za odgovornost in empatijo. To je potrdil tudi projekt Kulturno žlahtenje najmlajših, ki ga je vodil prav Vrtec Vodmat, sofinancirala pa sta ga Evropski socialni sklad in šolsko ministrstvo.

Vrtec Vodmat je tudi v letošnjem šolskem letu nadaljeval takšen induktiven način vzgoje. Tokrat so k sodelovanju povabili dva umetnika, ki imata izkušnje z grafitarstvom in njegovo bolj umetniško vejo, street artom. Za cilj so si med drugim zadali, da bi se otroci med sprehodom po mestu naučili ločevati med navadnimi čačkami in sporočili z dodano vrednostjo oziroma med vandalizmom na eni ter umetnostjo in družbenim angažmajem na drugi strani.

Otroci so se pri tem seveda tudi sami preizkusili v grafitiranju. Najprej so ustvarjali v vrtcu, potem pa so se sredi junija skupaj z enim od umetnikov odpravili na Metelkovo, eno ključnih grafitarskih točk v Ljubljani. Ker so malčki sami izrazili željo, da bi bilo v mestu več zelenih površin, so skupinski grafit zastavili tako, da so po tleh in zidovih z akrilnimi barvami narisali travo in rože. Malčki so bili navdušeni, prav tako njihovi starši.

A vsi grafitarskega podviga vendarle niso sprejeli z odobravanjem. Ker so poslikavo med drugim nanesli tudi na spomeniško zaščiteno stavbo na Metelkovi ulici 4, je „superministrstvo“, med drugim pristojno tudi za predšolsko vzgojo in kulturno dediščino, prejelo nekaj pritožb, češ da so otroke napeljevali h kršenju predpisov. Na ministrstvu so zato od vrtca zahtevali pojasnila.

Grafitarstvo in street art se že po svojem bistvu gibljeta na tanki meji med dovoljenim in prepovedanim. Večina grafitov nastane ilegalno. Otroški grafit na Metelkovi je nastajal na površinah, kjer je grafitiranje dovoljeno, del pa je res segel tudi na območje prepovedanega. A poudariti je treba, da se otroci s poslikavami niso dotaknili brezmadežnega poslopja, temveč so porisali objekt, ki ima kljub spomeniškemu varstvu že dolgo zgodovino stenskih poslikav. Stavba je bila torej še pred njihovim podvigom povsem popisana. Na njej so bili tudi precej brezzvezni napisi. Travnik, ki so ga narisali otroci, je objekt kvečjemu polepšal. To je bil tudi cilj mentorjev in otrok. In to je tudi eno od osnovnih poslanstev street arta.

Prejšnji teden pa so „sporne“ poslikave kljub temu nenadoma izginile z zaščitenega objekta. Nenavadno je, da je izbris sprva doletel le poslikave otrok, ne pa tudi vseh drugih grafitov, ki so na istem poslopju nastali bistveno prej. Odstranjevanja slednjih so se lotili šele ta teden. Zakaj so bile poslikave otrok, ki so imele družbeno sporočilo, bolj moteče od „navadnih“ napisov, ki so bili na fasadi že več let, nam ni uspelo izvedeti. Na „superministrstvu“, ki upravlja zaščiteno poslopje, namreč presenetljivo trdijo, da jim ni „znano, kdo, kaj in zakaj naj bi brisal poslikave“ ter da to še preverjajo.