Ne Ultra, ampak RKC

NLB najslabših kreditov ni dala Ultri, ampak cerkvi

Pet let je trajala razprava o poslovanju in kreditih, ki so jih odobrili majhnemu zagorskemu podjetju Ultri. Aprila 2004 so stranke SDS, NSi in SNS prvič zahtevale izredno sejo o „klientelizmu in korupciji“, med drugim zaradi državne pomoči Ultri. Naslednji mesec so te iste stranke uspele še z drugo sejo o „korupciji, klientelizmu in pranju denarja“, med drugim tudi zaradi Ultre.

Potem so julija 2007, tudi tokrat že omenjene stranke, v parlamentu ustanovile komisijo, ki je preiskovala sum klientelizma in koruptivnega delovanja pri pridobivanju slabo zavarovanih posojil NLB za Ultro. Jeseni 2009 je nato sledila nova zahteva za izredno sejo o domnevno nezavarovanih kreditih NLB. Pomlad 2010 pa je prinesla še eno izredno sejo o nezavarovanih kreditih NLB, ki jih je banka odobrila Ultri. Ti naj bi, kot je tedaj trdil prvopodpisani pod zahtevo, poslanec SDS Andrej Vizjak, imeli „negativne posledice za javne finance ... predvsem v luči posojilnega krča“.

O Ultri smo tako izvedeli praktično vse, na zadnji izredni seji pa tudi to, da je podjetje 5,7 milijona evrov velik kredit že leta 2010 skoraj popolnoma odplačalo.

Končno pa smo minuli teden dobili še širši vpogled v obseg slabih posojil, ki so hudo obremenila NLB in ki imajo „negativne posledice za javne finance“. A glede na odmevnost afere Ultra „presenetljivo“ na prvem mestu ni Ultre. Na vrhu seznama najslabših kreditov, ki so ga po skrbnem pregledu NLB objavili nekateri mediji, se je namreč s 126 milijoni evrov znašel cerkveni Zvon holding, sledijo pa mu predvsem gradbinci. Na drugem mestu je Energoplan s 95 milijoni, nato pa Vegrad s 85 milijoni, SCT s 84 milijoni in Primorje z 72 milijoni evrov posojil. A o teh posojilih, ki so resnično sporna, niso sklicali nobene izredne seje, prav tako niso ustanovili nobene preiskovalne komisije, niti začeli kakšne večje debate. Čeprav je recimo že med pogajanji o prisilni poravnavi cerkvenega holdinga leta 2010 ali 2011 postalo jasno, da lahko cerkev od 120 milijonov evrov vrne le približno 15 odstotkov, torej zgolj 20 milijonov evrov.

Pa tudi pri nasedlih gradbincih bi lahko izredna seja za del politike razkrila kakšne neprijetne informacije. Tako bi se lahko recimo spomnili 17. oktobra 2005, ko je prometni minister Janez Božič v prvi vladi Janeza Janše poslance obvestil, da bo vlada kmalu prosila parlament za približno milijardo evrov poroštev za posojila, ki jih je potem med letoma 2006 in 2008 dodatno najel Dars. Tako so se gradbinci napihnili. In potem počili.